Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

12.1.2018

Ali je pravo pripravljeno na izzive umetne inteligence?

Razvoj umetne inteligence eksponentno narašča, prav tako tudi njena uporaba v vsakdanjem življenju. Umetna inteligenca je sistem, ki je ustvarjen umetno, a hkrati vsebuje karakteristike, ki so lastne človeku. Sposobna je učenja na podlagi izkušenj, razumevanja, logičnega sklepanja in reševanja zapletenih problemov. Kot taka pokuša imitirati človeško razmišljanje. Njena najimenitnejša lastnost je avtonomnost, ki se kaže v sprejemanju odločitev, ki so neodvisne od proizvajalca, programerja, imetnika ali končnega uporabnika, skratka človeka. S tem je povezana bojazen, da bi dolgoročno presegla človeško intelektualno zmožnost.

Vsebina pravnih pravil ni večna, saj se spreminja. "Življenje je bolj pestro, kakor ga zmore načrtovati postavodajalčeva domišljija." Družbene spremembe so pogosto posledica tehnološkega napredka. Bolj kot so te spremembe korenite in daljnosežne, toliko bolj vplivajo na pravo in pogosto tudi generirajo zakonodajno aktivnost. Široka paleta različnih načinov uporabe tehnologije umetne inteligence nedvomno predstavlja izzive za različna pravna področja. Roboti se že nekaj časa uporabljajo v industriji, v zadnjem času pa smo lahko priča vse bolj pogosti uporabi teh tehnologij tudi pri zasebnikih doma, v obliki gospodinjskih pomočnikov ali negovalcev invalidov, starejših in bolnih, pomemben razvoj pa je viden tudi v industriji samovozečih vozil. Razvijajo se programi, ki nudijo natančno medicinsko diagnostiko, učinkovito pravno svetovanje in celo kakovostne rešitve pravnih sporov. Naslednje generacije robotov naj bi bile po nekaterih napovedih sposobne samovzgoje, sočutja, ljubezni, trpljenja, samožrtvovanja. Dejstvo je, da že današnji roboti izvajajo dejavnosti, ki so bile v preteklosti izključno človeške. Kot takšni postajajo vse bolj podobni agentom, ki vzajemno delujejo s svojim okoljem in ga lahko močno spreminjajo. Vprašanje pa je, ali bodo te lastnosti pripeljale do pojmovanja takšnih entitet kot moralnih bitij z zavestjo. Gre za preskok od pojmovanja umetne inteligence kot orodja oziroma golega podaljška človeka, do njenega pojmovanja kot samostojnega pravnega subjekta enakovrednega človeku. Tu se je treba vprašati, ali bo takšnim entitetam na točki, ko bodo dosegle ali celo presegle človeško stopnjo inteligence, trebao podeliti pravno subjektiviteto in jim s tem dati sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti. Pri tem se soočimo s temeljnimi vprašanji prava in filozofije nasploh. Treba se je vprašati, katere atribute mora določena entiteta vsebovati, da ji pravo podeli pravno subjektivito, predvsem pa, ali je ta rezervirana zgolj za človeka in entitete, ki jih ljudje vodijo in upravljajo (npr. pravne osebe), ali pa je ta rezervirana tudi za entitete, ki živijo od človeka popolnoma neodvisno življenje. 

Ob tem odgovornost, ki izhaja iz robotovega škodljivega ravnanja, postaja ključno vprašanje. Poglaviten izziv za pravo je dejstvo, da ravnanja entitete, ki vsebuje umetno inteligenco, ni mogoče predvideti. V praksi je čedalje več primerov, ko se pravo sooča z zapletenimi vprašanji, povezanimi s tovrstno tehnologijo, a je normativno urejanje teh vprašanj šele v povojih, izsledki pravne teorije pa glede na pomembnost tematike precej skopi.

Področje umetne inteligence je v zadnjem času deležno precejšnje publicitete, a je kot takšno za nestrokovnjake s tega področja pogosto napačno interpretirano. Celo tisti, ki se redno ukvarjajo s tem področjem, si niso enotni o tem, kaj področje umetne inteligence sploh je. Strokovnjaki se bodo povečini strinjali, da ima področje umetne inteligence dva poglavitna cilja. Primarni cilj je nedvomno ustvarjanje inteligentnih strojev, medtem ko je drugi ugotavljanje, kaj inteligenca sploh je.

Pred samo obravnavo pojma umetne inteligence je nujno treba razumeti, kaj je inteligenca sama, tista izvirna in naravna.

O tem teoretiki še zdaleč niso dosegli zadostnega konsenza, a so uspeli vzpostaviti določene kriterije, ki naj bi jih inteligentna entiteta izpolnjevala. Inteligentna entiteta naj bi imela sledeče atribute: sposobnost komuniciranja, samozavedanje, zavedanje okolice, sposobnost imeti cilj, ustvariti načrt za njegovo dosego in slediti temu načrtu ter sposobnost biti kreativna. Te lastnosti poskušajo zasledovati tudi proizvajalci pri izdelavi "pametne" tehnologije.

Zloraba

Vsaka nova tehnologija se pogosto začne zlorabljati (če gre za tako razsežno tehnologijo, kot je umetna inteligenca, pa je ta nevarnost toliko večja). Kot primer zlorabe tehnologije v nasprotju z njenim namenom lahko vzamemo svetovni splet, ki je omogočil vrsto novih deviantnih ravnanj, kot so "hekerstvo", "piratstvo", razpečevanje nedovoljenih pornografskih vsebin ipd., ki so jih pravni sistemi začeli obravnavati v okviru raznolike palete novodobnih kaznivih dejanj. Menim, da bodo v prihodnje pravni sistemi prav tako soočeni s potrebo po novih inkriminacijah v zvezi z umetno inteligenco. Najeminentnejše področje zlorab tehnoloških inovacij je vojaško področje. Prvotno se marsikatera inovacija začne kot sad znanstvenikove radovednosti in želje, da prispeva k znanosti, a se pogosto prelevi v uničujoče orožje. O tem se lahko veliko naučimo iz zgodovine. Treba je poudariti nevarnost avtonomnih orožij t. i. "ubijalskih robotov" v obliki brezpilotnih letal in celo avtonomih ladij in podmornic.

Znanstveniki so mnenja, da bi v primeru popolnega posnemanja zgradbe človeških možganov lahko ustvarili umetno entiteto, ki bi lahko zaživela samostojno, od svojih ustvarjalcev neodvisno življenje. Takšne entitete bi bile v svoje razmišljanje sposobne vključevati tudi čustva in samostojna spoznanja o morali in etiki. Seveda takšna naloga ne bi bila lahka. Trontelj poudari, da bodo nova bitja sicer imela neko temeljno logiko, dano od stvariteljev, a bo nadaljnji razvoj odvisen od umetne entitete same. Z učenjem in izkušnjami bodo same ustvarjale znanja in živele svoje lastno duševno in morda tudi duhovno življenje. Filozofi in številni drugi strokovnjaki so se celo že začeli ukvarjati s vprašanjem moralnosti robotov. Nekateri so mnenja, da bi ti v svoji moralnosti lahko celo presegli človeka ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Jure Jakšić: Ali je pravo pripravljeno na izzive umetne inteligence?, ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 43

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2018

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober