Zaradi poudarjanja navedene vloge Vrhovnega sodišča in poenotene možnosti pristopa strank do revizijske presoje je Zakon o spremembah in dopolnitvah pravdnega postopka (ZPP-E) v svojih prehodnih določbah posegel tudi v ureditev Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in razveljavil nekatere od določb, ki so urejale poseben način ter pogoje za vložitev revizije v upravnem sporu. Ta sprememba bo pričela učinkovati v kratkem, zato kaže nanjo posebej opozoriti tudi na tem mestu.
Časovni vidik spremembe
Navedena sprememba zakonske ureditve revizije se v okviru upravnega spora začne uporabljati 14. septembra 2017. Ob tem pa nova ureditev še ne bo vplivala na odločanje v revizijah v upravnem sporu, ki so (že bile) vložene zoper odločbe Upravnega sodišča, izdane pred navedenim datumom (začetkom uporabe ZPP-E). Za postopke, ki so se začeli pred začetkom uporabe ZPP-E, je namreč zakon izrecno določil, da se končajo po določbah do tedaj veljavnega zakona, če ni izrecno določeno drugače. To (med drugim) tudi pomeni, da se postopki revizije v upravnih sporih, začeti pred začetkom uporabe ZPP-E, torej pred 14. septembrom 2017, končajo po pravilih ZUS-1, kot so veljala do navedene zakonske spremembe.
Tako se bodo v upravnem sporu uporabljale določbe ZPP (z že vključenimi spremembami ZPP-E), ko se bodo revizije vlagale zoper odločbe Upravnega sodišča, ki bodo izdane po 14. septembru 2017. Tretji odstavek 125. člena ZPP-E določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, nadaljuje pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Ker je Upravno sodišče v upravnem sporu sodišče prve stopnje, bosta torej upoštevna konec tega postopka odločanja in izdaja odločbe v zadevi.
Vsebinski vidiki spremembe
Poseben poudarek v tem prispevku gre bodoči praksi v delu, ki se nanaša na način vlaganja revizije in odločanja o njeni dopustnosti.
Vendar pa pri tem ne moremo mimo dejstva, da je zakonodajalec spremenil že samo izhodiščno razmerje med ZUS-1 in ZPP pri odločanju v upravnem sporu.
Do spremembe je namreč ZUS-1 določal, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP (prej veljavni prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Z novelo ZPP-E se je ta določba spremenila tako, da je uvedeno drugačno razmerje subsidiarnosti in specialnosti, saj ZUS-1 v bistvu postaja opredeljen kot poseben pravdni postopek. Nova določba 22. člena ZUS-1 namreč določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ZUS-1 ne določa drugače.
To pomeni, da je sistemsko izhodišče uporaba pravil pravdnega postopka, kar velja za postopek v upravnih sporih na splošno in tudi za postopek o pravnih sredstvih. Tako na primer že v izhodišču velja, da ker ZUS-1 ne vsebuje določb o temeljnih načelih, veljajo za postopek v upravnih sporih temeljna načela iz ZPP. Odstop od uporabe določb ZPP je mogoč samo v primerih, v katerih ZUS-1 izrecno izključuje uporabo ZPP oziroma v katerih iz vsebine instituta, urejenega v ZUS-1, izhaja, da glede na specialne zakonske rešitve v upravnem sporu določenih rešitev ZPP ni mogoče uporabiti oziroma jih ni mogoče uporabiti v celoti. Razmerje med zakonoma pa bo seveda tudi predmet pravne razlage, predvsem glede konkretnih izpeljav posameznih zakonskih rešitev v sodni praksi.
Revizija s spremembo ZPP-E v bistvenih rešitvah postaja poenoteno pravno sredstvo za dostop do Vrhovnega sodišča. S tem se lahko pričakuje tudi bistveno zmanjšanje težav strank, ki so do sedaj morale uveljavljati dovoljenost revizije po posebnih zahtevah ZUS-1 in na njegovi podlagi razviti sodni praksi. Dostop do Vrhovnega sodišča je bil do uveljavitve oziroma začetka uporabe ZPP-E namreč drugačen od splošne ureditve tudi glede pogojev in postopka za obravnavo revizije, kar je v upravnem sporu pomenilo drugačne zahteve za stranke, s tem pa tudi potrebo po drugačnem oblikovanju navedenih vlog ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Erik Kerševan: Nova ureditev revizije v upravnem sporu, ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 34
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
