Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

12.10.2017

Lažje uresničevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj

Nov Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT), ki bo začel veljati 21. oktobra in se začel uporabljati pol leta zatem, bo posameznikom, ki jih je oškodovalo isto podjetje ali organizacija, omogočil, da zoper to vložijo skupinsko tožbo. Kolektivna tožba lajša dostop do sodnega varstva zlasti v zadevah, v katerih je posamezna škoda tako majhna, da se potencialnim tožnikom ne bi zdelo vredno uveljavljati posamičnega zahtevka.

Zakon v 2. členu opredeljuje področje uporabe:

- nanaša se tako na varstvo potrošnikov v zvezi s zahtevki po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov,

- na zahtevke zaradi kršitev določb o prepovedi omejevalnih ravnanj iz 6. in 9. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence,

- na zahtevke, ki se nanašajo na kršitev pravil trgovanja na organiziranih trgih in na prepovedana ravnanja zlorabe trga v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov,

- na zahtevke delavcev, ki se s samostojno tožbo uveljavljajo v individualnem delovnem sporu, kakor ga opredeljuje zakon, ki ureja postopek pred delovnimi sodišči ter

- na zahtevke iz naslova odškodninske odgovornosti zaradi povzročitve okoljske nesreče, kot jo določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

Zakon loči med kolektivno odškodninsko tožbo, ki je tožba, na podlagi katere upravičena oseba v korist vseh oseb, ki so bile oškodovane v primeru množičnega oškodovanja, zahteva nadomestilo za prikrajšanje ne glede na pravno kvalifikacijo zahtevka, npr. kot odškodninskega, obogatitvenega ali spolnitvenega, pri čemer navedene osebe niso stranke v postopku; ter kolektivno opustitveno tožbo, ki je tožba, na podlagi katere upravičena oseba zahteva ustavitev nezakonitega ravnanja (3. člen).

Za opredelitvijo izrazov, ki se uporabljajo v zakonu, je določen način ugotavljanja procesne upravičenosti za vložitev tožbe (4. člen) ter način presoje reprezentativnosti upravičene osebe (5. člen). Za odločanje o kolektivni tožbi in predlogu za potrditev kolektivne poravnave so pristojna okrožna sodišča na sedežu višjih sodišč. V primerih kolektivnih postopkov, kjer na prvi stopnji odloča sodnik posameznik, lahko sodnik posameznik izjemoma predlaga predsedniku višjega sodišča, da se zadeva odstopi v odločitev senatu treh sodnikov, če gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj (6. člen).

Kolektivna tožba ima učinek na druge tožbe: po odobritvi kolektivne tožbe ali potrditvi kolektivne poravnave glede istega primera množičnega oškodovanja ni dopustno začeti postopka z drugo kolektivno tožbo ali predlogom za potrditev kolektivne poravnave. Če je vložena kolektivna odškodninska tožba ali predlog za potrditev kolektivne poravnave, se postopki, začeti s samostojnimi tožbami glede istega primera množičnega oškodovanja, prekinejo (7. člen). Kolektivna tožba ima tudi učinek na zastaranje: zahtevek, ki je predmet kolektivne odškodninske tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave, med trajanjem postopka ne teče (8. člen).

V II. poglavju zakona je opredeljena kolektivna poravnava kot poseben institut sporazumnega reševanja sporov v korist oškodovancev v primerih množičnega oškodovanja. V poštev pride kot samostojen postopek, preden je vložena kolektivna odškodninska tožba ali v primeru, ko do sporazuma strank pride po vložitvi kolektivne odškodninske tožbe. Poravnavo v korist oškodovancev z zavezancem sklepa upravičena organizacija. Ker se kolektivna poravnava sklepa na račun oškodovancev, imajo tisti oškodovanci, ki tega ne želijo, pravico, da se iz učinka poravnave izključijo. Kolektivo poravnavo potrdi sodišče, o čemer izda sklep (18. člen). Takšna poravnava zavezuje vse očkodovance, če je sklenjena po sistemu izključitve, razen tistih, ki so v določenem roku sporočili, da se iz učinka poravnave izključujejo, in tistih, ki nimajo stalnega prebivališča oziroma sedeža v Republiki Sloveniji ter sodišču niso sporočili, da se v učinek poravnave vključujejo (20. člen).

V III. poglavju je urejena kolektivna odškodninska tožba, katere namen je trojen:

- izboljšati dostop do sodnega varstva in zagotoviti uresničitev pravic, ki so bile posameznikom kršene oz. prizadete v primeru množičnega oškodovanja;

- z uveljavitvijo učinkovitega sistema povračil v primeru množičnih oškodovanj odvračati potencialne kršitelje od protipravnih ravnanj;

- preprečiti, da bi posamezno sodišče zaradi prevelikega števila samostojnih tožb v primeru množičnih oškodovanj postalo preobremenjeno.

Zakon natančno določa vsebino kolektivne odškodninske tožbe (26. člen), ki jo lahko sodišče zavrže, če jo tožeča stranka v roku ne popravi oziroma dopolni, če tožbo vloži neupravičena oseba ali če se nanaša na spor izven področja uporabe zakona (27. člen). Dopustno in popolno tožbo sodišče pošlje toženi stranki, da nanjo odgovori, po prejemu odgovora oziroma po preteku roka zanj pa se razpiše narok za odločanje o odobritvi kolektivne odškodninske tožbe.

Če sodišče odobri kolektivno odškodninsko tožbo, s sklepom med drugim tudi opiše skupine oziroma osebe, ki so lahko vključene v postopek ter določi uporabo sistema vključitve ali izključitve (29. člen). O odobritvi kolektivne odškodninske tožbe sodišče po pravnomočnosti sklepa o odobritvi kolektivne odškodninske tožbe obvesti člane skupine. Oseba, ki sodišču pošlje izjavo o vključitvi z zahtevanimi dokazili (sistem vključitve) oziroma ne pošlje izjave o izključitvi (sistem izključitve), je vključena v kolektivni postopek (33. člen). Opozoriti velja, da oseba, vključena v kolektivni postopek, ni stranka postopka (34. člen), temveč varstvo interesov vseh članov skupine varuje tožeča stranka (35. člen). Priznanje dejstev, umik tožbe, spremembo tožbe ali odpoved zahtevku tožeče stranke sodišče dopusti le, če oceni, da to ni v nasprotju z interesi skupine.

Če sodišče oceni, da tožeča stranka huje krši interese skupine ali je ni več mogoče šteti za reprezentativno, lahko na predlog člana skupine ali druge upravičene osebe izda sklep, da se tožeča stranka zamenja z drugo upravičeno osebo, če je pripravljena vstopiti v postopek.

Sodišče zahtevku ugodi, v celoti ali delno, s kolektivno odškodninsko sodbo (38. člen), v kateri se tudi opredeli glede načina odmere odškodnine in samo odmero odškodnine. Ta je lahko individualna (39. člen), kadar pa to ni mogoče, pa se določi bodisi višina agregatne odškodnine ali  znesek ali sicer določljiva vrednost, izražena npr. v odstotkih cene ali enote, ali druga spolnitev.

Kolektivne opustitvene tožbe so urejene v IV. poglavju. Posebej so opredeljena pravila za področje varstva potrošnikov (51. člen in naslednji) ter za področje varstva pred diskriminacijo (57. člen in naslednji).

V nadaljevanju zakona je opredeljeno še financiranje in stroški kolektivne tožbe (V. poglavje), v uvodu zakona pa je določeno tudi vodenje registra kolektivnih tožb (10. člen).

Pripravila: mag. Jasmina Potrč

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2017

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober