Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

13.9.2017

Možne zlorabe pri dopolnjevanju ponudb

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) na novo ureja možnosti dopolnjevanja ponudb v fazi njihovega ocenjevanja. Omejitve odprave napak v ponudbah so tako primarno vezane na ponudbeno ceno, elemente, ki vplivajo na ocenjevanje na podlagi meril, ter na predmet ponudbe. Predvsem v delu, ki se nanaša na sposobnost ponudnika, pa je dopolnjevanje dopustno, če je mogoče posamezna dejstva objektivno preveriti za nazaj. Pri tem je naročnikom, upoštevaje načelo enakosti, dana diskrecijska pravica odločanja o dopustitvi dopolnjevanja ponudb, kar lahko pripelje do zlorab tega instituta.

1. Dosedanja praksa Državne revizijske komisije

Zgodovina javnega naročanja v Republiki Sloveniji sega v leto 1997, ko je bil sprejet prvi Zakon o javnih naročilih. Pred tem je bil postopek nabav v državni upravi urejen z uredbami vlade. Praksa dovoljenega dopolnjevanja ponudb je bila v začetku omejena zgolj na klasične računske napake (osnovne računske operacije). Takšna striktna ureditev je na eni strani pomenila preprečitev vsakršnih zlorab, na drugi strani pa so bili naročniki pogosto prisiljeni zaradi banalnih napak zavrniti sicer najugodnejšo ponudbo (na primer ponudba, ki ni bila zvezana z vrvico, če je tako zahteval naročnik, je bila izločena) ter plačati več za dražjo, a v celoti formalno popolno ponudbo. Skozi prakso, ki je počasi pokazala na negospodarno ravnanje naročnikov zaradi pogosto banalnih in nepomembnih napak v ponudbah, je zakonodajalec vse bolj "popuščal" pri odpravi napak in postopoma uvedel definicijo nebistvene formalne napake v ponudbi ter formalno nepopolne ponudbe, ki jo je bilo mogoče popraviti oziroma dopolniti, razen v primerih, ko bi dopolnitev vplivala na spremembo cene ali ocenjevanje v okviru meril (tako Zakon o javnem naročanju - ZJN-2).

Z zadnjo spremembo ZJN-2 (revizija ZJN-2E) je zakonodajalec celo poskušal dopustiti spremembe v predmetu ponudbe, v kolikor se s spremembo prvotni predmet javnega naročila ne nadomesti z novim. Praksa Državne revizijske komisije je navedeni poskus implementacije zakonodajalca v celoti zavrnila, kar je bilo do neke mere razumljivo; ni bilo namreč jasno, kje je meja nadomestitve enega predmeta z drugim, zato je ravnala pragmatično in vsako spremembo v tehničnem delu ponudbe štela kot nadomestitev (vsaj dela) predmeta ponudbe z drugim (novim).

Prelomna točka v praksi dopolnjevanja ponudb (po sprejetju revizije zakona ZJN-2E) je bil sklep Državne revizijske komisije št. 018-260/2014, v katerem se je med drugim sklicevala na sodbo Sodišča EU št. C-336/12 (Manova). Od tega sklepa dalje je praksa dopolnjevanja ponudb postala izjemno liberalna (presegla je tudi navedeno prakso iz sodbe Sodišča EU), saj so nadaljnje odločitve dopuščale dopolnitve oziroma spremembe ponudb v delih, ki so se nanašali na kadre - na primer sklep Državne revizijske komisije št. 018-269/2014. Smiselno enako prakso je zavzela tudi v sklepu št. 018-271/2014: "Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik s tem, ko je umaknil eno osebo iz kadrovske sestave, sicer spremenil ponudbo, a s tem ni spremenil predmeta javnega naročila. To izhaja predvsem iz okoliščine, da je izbrani ponudnik spremenil kadrovsko sestavo, s katero je izkazoval kadrovsko usposobljenost v smislu 45. člena ZJN-2, česar ni mogoče enačiti s tehničnimi specifikacijami."

Podobno spremembo je doživela tudi praksa do sedaj nedopustne zamenjave podizvajalca (sklep št. 018-260/2014): "Menjava podizvajalca v postopku oddaje javnega naročila ni v nasprotju s spremenjenimi določbami 17. točke prvega odstavka in 78. člena ZJN-2 ..." ter: "... Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da je bil delež tega podizvajalca v ponudbi izbranega ponudnika v razmerju do skupne ponudbene vrednosti manj kot 2,5 odstotka. Ponudba izbranega ponudnika tudi ni bila vezana izključno na osebo podizvajalca oziroma na njegove izključne sposobnosti ali pravice."

Verjetno najbolj zanimiva je sprememba prakse pri zamenjavi manjkajočih oziroma neustreznih referenc z novimi, kar se je zgodilo s sklepom Državne revizijske komisije 018-076/2015, podobno je bilo odločeno tudi v sklepu št. 018-271/2014: "... Naročniku ni mogoče očitati ravnanja, neskladnega s spremenjenimi določbami 17. točke prvega odstavka in 78. člena ZJN-2, ker je ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na eno izmed zahtevanih referenc, označil za formalno nepopolno in izbranemu ponudniku dopustil spremembo ponudbe v tem delu."
Hkrati je Državna revizijska komisija podrobneje opredelila, da gre pri dopolnjevanju formalno nepopolnih ponudb za dopolnjevanje ponudbe z manjkajočimi zahtevanimi dokumenti (tako na primer v sklepu Državne revizijske komisije št. 018-069/2015) - navedeno je opredelila kot dovoljeno, če to ne vpliva na merila, ceno ali tehnični del ponudbe. Dopolnjevanje je tako ločila od pojasnjevanja vsebine ponudbe, kjer gre za pojasnjevanje vsebine dokumentov, ki so v ponudbi že predloženi, če so ti sporni ali nejasni. Gre za primere, ko naročnik od ponudnika na primer zahteva podatke, ki v razpisni dokumentaciji sicer niso bili zahtevani, vendar je z njimi mogoče razjasniti določene nejasnosti v ponudbi. S pojasnjevanjem ponudbe pa naročnik ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine, glede na prepoved iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2.

Nepredložitev ali podajanje napačne informacije je lahko razlog za izločitev ponudbe iz postopka javnega naročanja in ponudbe v tem delu ni dopustno dopolniti ali popraviti (tako v sklepu Državne revizijske komisije št. 018-260/2014), vendar to velja le, če je naročnik v razpisni dokumentaciji to izrecno predvidel in zapisal - pravila razpisne dokumentacije namreč naročnika in ponudnike v celoti zavezujejo.

Nadalje iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-269/2014 izhaja tudi, da je neustrezna dopolnitev ali sprememba ponudbe razlog za izločitev ponudbe, ne pa povod za vnovično pozivanje na dopolnitev ali spremembo ponudbe (iz tega sklepa izhaja prepoved dvakratnega pozivanja k dopolnitvi oziroma odpravi napake v ponudbi ponudnika) ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Uroš Škufca: Možne zlorabe pri dopolnjevanju ponudb, Podjetje in delo, 2016, št. 6-7.
Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2017

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober