V 100. členu predlog ZKP-N uvaja možnost drugačnega načina izvedbe teh dokazov, ki omogoča izvedbo dokaza tudi na način, da sodišče in stranke postopka izven glavne obravnave sami, vsak zase opravijo branje pisanj (oziroma poslušanje tonskih posnetkov), da so torej vsi seznanjeni z dokaznim gradivom, nadaljnji postopek pa se osredotoči le na tiste dele gradiva, ki so pomembni za odločitev.
Predlagani postopek izvedbe dokazov temelji na nemškem vzoru. V nemški Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju: StPO) je bil uveden že daljnega leta 1979 z utemeljitvijo, da je potreben za "pospešitev in koncentracijo glavne obravnave na bistveno" in da bo "svoj dejanski pomen pokazal predvsem v velikih postopkih (nem. Großverfahren), na primer v gospodarskih kazenskih zadevah pa tudi v postopkih zaradi žalitve, razpečevanja opolzkih ali protiustavnih dokumentov, v katerih so predmet dokazovanja pogosto številne in obsežne listine". Njegov domet je bil z novelo iz leta 1994 še razširjen.
Izvedba listinskih dokazov z branjem; postopek zasebnega branja (nem. Selbstleseverfahren), 249. člen StPO, se glasi:
"Listine (nem. Urkunden) in druga pisanja (nem. Schriftstücke), ki služijo kot dokaz, se preberejo na glavni obravnavi. To posebej velja za predhodne kazenske sodbe, kazensko evidenco, izpiske iz cerkvenih in matičnih rojstnih, poročnih in knjig umrlih ter tudi za zapisnike o sodnem ogledu.
Razen v primerih iz 253. Šbranje predhodnega zapisnika o zaslišanju priče ali izvedenca zaradi obuditve spomina ali razjasnitve protislovij (vstavil J. M.)] in 254. člena Šbranje predhodnega zapisnika o zaslišanju obtoženca zaradi izvedbe dokaza o priznanju krivde ali razjasnitve protislovij (vstavil J. M.)] se lahko od branja odstopi, če so sodnik in porotniki sprejeli na znanje besedilo listine ali pisanja, drugi pa so imeli možnost, da to storijo. Če tožilec, obtoženi ali zagovornik takoj vložijo ugovor na odredbo predsednika senata za postopanje v skladu s prvim stavkom, odloči o ugovoru sodišče. V zapisnik se vnese odredba sodnika, ugotovitev, da so besedilo sprejeli na znanje, da je bila dana možnost ugovora, in sam ugovor."
Nemška rešitev je bila predmet presoje s strani sodišč, tako glede splošnih maksim (nem. allgemeine Verfahrensmaximen), splošnih načel kazenskega postopka (nem. allgemeine Verfahrensgrundsätze) kot pravic obdolženca.
Splošne maksime
"(Legitimni) namen postopka v skladu drugim odstavkom 249. člena je "s poenostavitvijo pridobivanja dokazov preprečiti zamudno in dolgočasno branje obsežnega pisnega materiala na sojenju" in s tem njegovo skrajšanje [...] Z izvedbo postopka zasebnega branja - osredotočenega na ekonomičnost procesa - sta upoštevana tudi zahteva po hitrosti (nem. Beschleunigungsgebot) in dejstvo, da je natančno vsebino dokumenta pogosto mogoče hitreje in bolje dojeti oziroma vsebinsko razumeti s pomočjo zasebnega branja kot pa z dolgotrajnim prebiranjem v sodni dvorani [...] V skladu s tem prideta odreditev in izvajanje zasebnega branja v poštev zlasti takrat, ko se bo v velikih postopkih s predstavitvijo listin v skladu z drugim odstavkom 249. člena StPO lahko glavna obravnava razbremenila dolgotrajnega prebiranja številnih listin.
V ustrezno obsežnem postopku bi "monotono prebiranje na javni glavni obravnavi postopek le zavlačevalo, ne da bi udeležencem postopka ali javnosti olajšalo preglednost postopka in dojemanje bistvenih procesnih dogodkov" [...] Glede kakovosti spoznavnega procesa je listinski dokaz, izveden z lastnim branjem, enakovreden branju na glavni obravnavi. Izvajanje zasebnega branja, ki mu je glede na smernice zgodovinskega zakonodajalca glede izvajanja dokazov v kazenskem postopku mogoče pripisati "naravo izjeme", [...] je treba pretehtati vedno, kadar je treba podrobno ugotoviti besedilo obsežnih listin ali celotnih tiskovin ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Janko Marinko: Kako preprečiti bralne vaje?, ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 26.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
