Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

11.8.2017

Somrak kaznovalne odgovornosti

Ko me je organizatorica Dnevov prekrškovnega prava povabila, naj ob začetku letošnjega srečanja "prekrškarjev" povem nekaj priložnostnih besed, sem z veseljem ugotovil, da so ti dnevi, ki so postali tradicionalni, pomagali pravu prekrškov, ki je bilo na teoretični ravni zapostavljeno, da je zasedlo in utrdilo svoje mesto na (slovenskem) planetu kaznovalnega prava. Slovenski okvir moram poudariti zaradi tega, da ne bi kdo mislil, da je naš model kaznovalnega prava edini zveličaven ter takšen, da z njim ni nič narobe, ker da bomo enakega ali podobnega našli tudi drugod po svetu. Ponekod ja, drugod pa ne. In to bi postalo še bolj očitno, če bi šla analiza sistema kazenske represije in kaznovalnega prava v zadostno širino in bi celovito zajela tako materialno pravo, procesne rešitve kot tudi organizacijsko in izvršilno pravo ter morda še kaj.
In kaj neki je tisti - še kaj? Hja, tisto, kar je (tudi) v našem primeru v resnici pravo ključno vprašanje, in to je konceptualna zmeda v kriminalitetni politiki. Morda bi bilo bolj prav reči: v odsotnosti smotrne (racionalne) kriminalitetne politike pri nas. 

Toda to, kar se pri nas dogaja s pravom prekrškov, je dobro izhodišče tudi za širše razmišljanje o tem, kam nas je pripeljalo nekontrolirano širjenje kaznovalnih idej. Neizpodbitno je dejstvo, da je prekrškovna odgovornost brez konkurence daleč najbolj množična oblika ugotavljanja odgovornosti, ali krivde, če hočete, za kazniva ravnanja, ki vsako leto zadevajo stotisoče. Sega v nesluteno širino (le pokažite mi področje, ki ni pokrito - še več, prekrito - s prekrškovnimi inkriminacijami) in v globino (pomislite, kaj vse, kar si lahko zamisli represivna fantazija zakonopiscev, je predvideno kot prekršek). Če me spomin ne vara, je bil eden izmed ciljev reforme prekrškov pred leti prav ta, da bi med prekrške vnesli nekaj reda in ne bi bila prav vsaka možna kršitev, ki sestavljavcu predpisa pade na pamet, tudi zares predvidena kot prekršek. Brez uspeha, nič takega se ni zgodilo, prekrškov je vsak dan več in predpisuje jih vsakdo, ki jih sme, od države prek različnih državnih organov do lokalnih skupnosti. V tej deželi smo pač obsedeni s krivdo, je v svoji zadnji knjigi ugotovil slovenski pisatelj. Čeprav literat, ni ne prvi ne zadnji, ki se je dokopal do tega spoznanja.

Ugotovitev, ki sem si jo sposodil pri pisatelju, lahko uporabimo kot izhodišče za pogled na celotno kaznovalno pravo pri nas. Kot kazenskopravni strokovnjak, učitelj in dolgoletni praktik ob kaznovalni histeriji ne morem biti tiho. Kar naprej, dobesedno vsak dan, z leve in desne, od zgoraj in od spodaj, skratka, z vseh koncev je slišati pozive k uporabi represije in kaznovanja. Prestreljeni smo z nenehnimi zahtevami po represiji, po omejevanju, po kaznovanju. Na široko ga zahteva javno mnenje: kdo neki je to - javno mnenje - v družbi, ki jo obvladujejo mediji, ki potrebujejo kri in solze, njihovi lastniki ter interesi? In kaznovanje je kot svojo fano, spet ob obilni pomoči medijev, oberoč - v dobesednem pomenu te besede - izobesila politika, populistična politika, ki se dobro zaveda, kako pihati na dušo svojim volivcem. Kakor da bi se svet vrtel le, če sta po dolgem in počez zagotovljena vsesplošno ugotavljanje krivde in kaznovanje, pa najsi bo v imenu iskanja krivdne, objektivne ali, ko boljših podlag zmanjka, odgovornosti kar tako, včasih tudi izmišljene in le namišljene ali kakšne na novo komponirane odgovornosti. Čisto v skladu z ustavo populistične postfaktične družbe, ki v tem poglavju pravi: kaznovati, kaznovati in še enkrat kaznovati, bomo že kasneje ugotavljali in utemeljevali, zakaj. Če drugega nič - bomo kaznovali pač na zalogo, vsakdo je nečesa kriv, le da za vse tega (še) ne vemo. Kot pravi star tožilski dovtip: glejte, glejte, koliko ljudi je na prostosti, in to le zaradi pomanjkanja dokazov!
 
Spoštovani ljudje razuma, ali res mislite, da so stvari tako preproste, čisto v skladu s pavlovskimi kužki in njihovimi pogojnimi refleksi? Pa še pri njih je menda šlo, če me spomin ne vara, za vzbujanje pozitivnih pogojnih refleksov, pri kaznovanju pa gre za igranje na negativne pogojne reflekse. Ali res verjamete, da ljudje ne kradejo, ne posiljujejo in ne ubijajo zaradi tega, ker je vse to kaznivo, ali pa morda preprosto zaradi tega, ker niti krasti niti posiljevati niti ubijati ni prav? In napak parkirati tudi ne.

Možnosti, da bi z grožnjo s kaznovalno represijo in s kaznovanjem spreminjali ljudi in njihovo obnašanje, so skrajnje omejene. Z represivnim pristopom se družbenih razmer ne da spreminjati in prav tako družbe s kaznovanjem ne moremo upravljati. S kaznovanjem vzbujamo negativna čustva, ne pozitivnih. Kazenska represija je namenjena kaznovanju za zla dejanja; ob kaznovanju lahko nekaj malega še popravimo (na primer odvzamemo premoženjsko korist), le redko lahko tudi kaj preprečimo. Toda že pri preprečevanju ne smemo pozabiti, da je namenjeno posamičnim primerom, ne pa rabi na splošno: pripor odpravlja izrazito individualizirano nevarnost, ne nevarnosti na splošno. Diskurz o pomenu, dosegu in moči generalne prevencije je neverending story, na katero ne bi stavil več, kot je realno dokazljivo. In to je malo. Zaradi tega penalisti nenehno ponavljamo, da je represivno ukrepanje ultima ratio societatis - in mislimo resno, slišani pa nismo.

Kazensko represijo v današnjem času pogosto kličejo na pomoč marsikje, ne samo pri nas. Nekateri strahovi, ki potiskajo k misli na kaznovanje kot rešitvi, so realni, tega ni mogoče zanikati, drugi imajo zanesljivo prevelike oči ali so instrumentalizirano pretirani ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Zvonko Fišer: Somrak kaznovalne odgovornosti, ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 26.
Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2017

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober