Svetovna kulturna industrija pa se spopada z izzivi digitalne revolucije. Uresničitev konvergentnega scenarija spleta, ki so ga ustvarili futurologi, je privedla do težav pri zagotavljanju spoštovanja avtorskih pravic in intelektualne lastnine v okviru dematerializirane kulturne produkcije. Porajata se vprašanji, ali smo sploh sposobni najti kreativno rešitev in ustrezna pravila za nastali problem pravic ustvarjalcev, ki jim piratstvo spodkopava možnost nadaljnjih invencij in možnosti tega, da bodo v prihodnosti v to področje sploh še usmerjene investicije, in ali bo pod temi pogoji sploh še prihajalo do novih umetniških ustvarjalnih vsebin.
Pri avtorskem pravu gre za napetosti med imetniki avtorskih pravic in uporabniki. Imetniki avtorskih pravic upravičeno želijo nekakšno nagrado za trud, ki so ga vložili v ustvarjanje in razširjanje dela, in želijo nadzirati, kako se delo izkorišča. Uporabniki pa želijo učinkovito (tako v smislu porabe denarja kot v smislu hitrega dostopa do informacij in uporabe/predelave vsebine) uporabljati dela. Informacijski strokovnjaki se pogosto znajdejo sredi teh napetosti. Do razcveta informacijske tehnologije se je ta napetost kontrolirala, ker je bila tehnologija pod precej večjim nadzorom. Vse to se je spremenilo, ko so na to področje začele vplivati elektronske informacije in splet. Kot rezultat tega so se napetosti močno povečale.
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah je stopil v veljavo leta 1995. V 1. členu je opredeljena širina varstva.
"Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene".
S kolektivnim upravljanjem pravic se po ZASP lahko ukvarjajo pravne osebe, ki imajo za to dovoljenje pristojnega organa. V skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev je pristojni organ za opravljanje upravnih in strokovnih nalog na področju varstva avtorske in sorodnih pravic Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
Kolektivno uveljavljanje pravic je posebnost avtorskega prava, ki omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic bolj preprosto in učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v razmerah množičnega in razprostranjenega koriščenja njihovih del (na primer oddajanje glasbenih in drugih del del po radiu in televiziji, njihova kabelska retransmisija itd.), uporabnikom pa omogoča enostaven način zakonite uporabe številnih del.
Kolektivna organizacija uveljavlja avtorske pravice na podlagi pogodbe z avtorjem. V primerih obveznega kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic je kolektivna organizacija pooblaščena na podlagi samega zakona in zato pogodba med njo in avtorjem ni potrebna. Nadzor nad delovanjem kolektivne organizacije je prepuščen njenim članom, določene pristojnosti pa ima tudi država. V Sloveniji so kolektivne organizacije: Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS), Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije (ZAMP), Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF), Avtorska agencija za Slovenijo (AAS), Slovenska avtorska in založniška dejavnost (SAZOR), Založniška organizacija za pravice reproduciranja GIZ, Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije - AIPA.
ZASP v 147. členu določa primere, ko je kolektivno upravljanje pravic obvezno, in sicer pri priobčitvi javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del (male pravice), ponovni prodaji izvirnikov likovnih del (sledna pravica), reproduciranju avtorskih del za privatno ali lastno uporabo ter pri njihovem fotokopiranju prek obsega iz 50. člena ZASP. V primerih obveznega kolektivnega upravljanja (147. člen v povezavi drugim in tretjim odstavkom 151. člena ZASP) lahko pravice upravlja le kolektivna organizacija, in sicer brez pooblastila imetnika pravice. ZASP v teh primerih ne omogoča, da bi se posamezni imetnik odpovedal upravljanju svoje pravice ali da bi kolektivni organizaciji prepovedal upravljanje svojih pravic in jih upravljal sam. Kolektivne organizacije zato v določenih primerih uporabe varovanih del (tretji odstavek 151. člen. ZASP) upravljajo tudi pravice tistih imetnikov, ki tega ne želijo.
Uporabniki varovanih del ne morejo izbirati med kolektivnimi organizacijami, čeprav bi morda iz različnih razlogov (na primer zaradi preteklih sporov zaradi neurejenih obveznosti, zavračanja novih pogajanj, zavračanja sklenitve pogodbe) lažje in učinkoviteje uredili svoje obveznosti s katero drugo kolektivno organizacijo. Uporabniki plačujejo za uporabo celotnega repertoarja kolektivne organizacije, čeprav morda uporabljajo le nekatera dela iz repertoarja (na primer le dela določene zvrsti glasbe).
Piratstvo v Sloveniji
Partis je eden izmed najbolj obiskanih spletnih portalov, ki delujejo po sistemu P2P (ang. peer-to-peer). Marca 2017 je imel več kot 300.000 uporabnikov. Na spletnem portalu (partis.si) lahko vsak posameznik, ki ima računalnik, prenese in naloži datoteke - tako imenovane torrente. Protokol BitTorrent je način spletne izmenjave datotek. Torrent je datoteka, ki vsebuje informacije o lokaciji ter lastnostih drugih datotek in predstavlja most med ponudnikom in povpraševalcem. Iskana končna datoteka ni objavljena na istem strežniku. Nosilci datoteke ali koščkov datoteke so uporabniki v omrežju. Datoteke se prenašajo po posameznih kosih, zaradi česar je posamezni vir datoteke skrit. Partis je portal, ki uporabnikom omogoča zgolj deljenje lastnosti, velikosti, slikovnega materiala, virov in ostalih informacij o datotekah, ne pa neposrednega prenosa teh datotek ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Sanela Štadler: Avtorske pravice in piratstvo v Sloveniji, ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 20-21.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
