c S

Višje sodišče naj ne bo le "razveljavišče"

30.06.2017 "Ali so za zaostanke res krivi odvetniki?" je uvodoma začel svoje predavanje odvetnik Matija Testen pred več kot dvesto kolegi pravniki v Portorožu. S provokativnim vprašanjem je vzbudil pomisleke o smiselnosti in dopustnosti novosti, ki jih prinaša novela ZPP-E, ki je bila nedvomno ena izmed najbolj aktualnih tem v okviru XV. Dnevov civilnega in gospodarskega prava, ki jih je organiziral Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Obširna novela ZPP-E pomeni velik poseg v dosedanjo ureditev pravdnega postopka, svoje pomisleke pa je podal tudi profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič, ki je povedal, da je bil namen novele predvsem skrajšanje teka sodnih postopkov; ali je to doseženo, bo pokazala šele praksa, pri tem pa igrajo pomembno vlogo ne le prvostopenjska, temveč tudi drugostopenjska sodišča oziroma - po besedah prof. Galiča - tudi "razveljavišča".

Predstavljene spremembe na področju dokaznega postopka in pravnih sredstev so bile deležne več komentarjev in tudi kritik, vendar pa so, kot je poudaril dr. Galič, "določene spremembe več kot dobrodošle in bi lahko pomembno vlivale na izboljšavo pravdnega postopka". Tako so z ukinitvijo dovoljene revizije odpravljene določene nejasnosti in negotovosti glede ugotavljanja vrednosti spornega predmeta in s tem dostopa do Vrhovnega sodišča ter nejasnosti v razmerju med dopuščeno in dovoljeno revizijo.

Vrednost spornega predmeta tako ni več kriterij za obravnavo zadev na tretji stopnji in revizija je lahko dopuščena tudi v zadevah, v katerih do sedaj zaradi vrednosti spornega predmeta ni bila. Vendar pa novela prinaša tudi skrb, ali bosta s tem dejanjem res doseženi večja učinkovitost in kakovost odločitev Vrhovnega sodišča, ki bo tako samo odločalo, katere zadeve bo vzelo v obravnavo. To se lahko izkaže za nevarno in hitro povzroči arbitrarnost odločanja.

Novela naj bi zagotovila tudi večjo dejavnost višjih sodišč, tj. da bi ta v več zadevah sama razpisovala glavne obravnave in tudi vsebinsko odločala, ne pa zadeve predvsem razveljavljala - zato jih je dr. Galič poimenoval "razveljavišča" - ter jih le vračala na prvo stopnjo. Glede na prikazane statistične podatke o številu opravljenih obravnav na drugi stopnji je bil Galičev očitek povsem utemeljen. Seveda izvedba glavne obravnave na drugi stopnji ni vedno mogoča, je pa po prepričanju dr. Galiča pri tem še kar nekaj manevrskega prostora.

Največ dve pripravljalni vlogi

Bolj kritičen je bil do sprememb odvetnik Matija Testen, ki je pojasnil, da ustvarja novela nove nejasnosti in ne dosega ciljev v želeni meri. Razumljivo je, da je volja zakonodajalca skrajšati sodne postopke, jih nekoliko poenostaviti in omogočiti njihovo večjo učinkovitost. "Vendar pa se postavlja vprašanje, ali so res za vse zaostanke odgovorni odvetniki," je poudaril Testen in nadaljeval, da "novela vnaša veliko vprašanj v delo odvetnika in dober odvetnik bo storil vse, da se bo tem vprašanjem poskusil izogniti, s tem pa bo delal ravno to, kar naj bi zakon preprečeval". Izpostavil je tudi pomen pravočasnega predlaganja vlog ter v zvezi s tem prekluzijo dokazov in vlog, pregovorno največji strah vsakega odvetnika ...

Nadaljevanje članka za naročnike > Petra Hren: Višje sodišče naj ne bo le "razveljavišče", ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 22.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.