Spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika (KZ-1) z vidika terorizma so bile potrebne zaradi implementacije Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu. Večino zahtev obeh navedenih aktov KZ-1 sicer že izpolnjuje, dopolnjen pa je bil z novim kaznivim dejanjem »potovanje v tujino z namenom terorizma«. Ta v 108.a členu določa, da se tisti, ki odpotuje iz države svojega državljanstva ali dejanskega prebivališča bodisi z namenom izvrševanja terorističnih kaznivih dejanj kot tudi nudenja ali sprejemanja usposabljanja za terorizem, kaznuje s kaznijo do 8 let zapora. Kaznuje se tudi oseba, ki organizira ali drugače omogoča tako potovanje.
Dopolnjen 108. člen - primerjalnik besedila, v katerem se sicer definirajo dejanja, ki se štejejo za terorizem, v dveh novih alinejah določa, da je terorizem tudi neupravičeno poseganje v informacijski sistem, ki pomeni resno oviranje ali prekinjanje njegovega delovanja z vnosom, prenosom, poškodovanjem, brisanjem ali spreminjanjem podatkov ali s preprečevanjem ali onemogočanjem dostopa do podatkov, in ki povzroči resno škodo ali je bilo storjeno z uporabo računalniškega programa, gesel ali kod za dostop, zasnovanih ali prilagojenih za namene storitve dejanja, ali neupravičeno poseganje v informacijski sistem kritične infrastrukture, ki pomeni resno oviranje ali prekinjanje njegovega delovanja z vnosom, prenosom, poškodovanjem, brisanjem ali spreminjanjem podatkov ali preprečevanjem ali onemogočanjem dostopa do podatkov; kot tudi neupravičeno brisanje, poškodovanje ali spreminjanje podatkov v informacijskem sistemu kritične infrastrukture ali preprečevanje ali onemogočanje dostopa do takih podatkov. S spremembo šeste (zdaj osme) alineje prvega odstavka 108. člena pa se kot kaznivo dejanje inkriminira vsakršna pridobitev orožja za terorizem, ne le nakup.
111. člen, ki sicer ureja novačenje in usposabljanje za terorizem, je dopolnjen s tretjim odstavkom, ki po novem kot kaznivo dejanje določa še sprejemanje usposabljanja za terorizem (do sedaj je bilo inkriminirano le nudenje takega usposabljanja).
Novosti, ki jih novela prinaša, pa se dotikajo tudi drugih področij. Tako npr. nov 48.a člen zakonika ureja izgon tujca iz države, ki ga lahko tujcu izreče sodišče v trajanju od enega do petih let, če mu je izreklo kazen za kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen več kot dveh let zapora, in če je na podlagi njegovih osebnih okoliščin podana resna grožnja za javni red ali javno varnost. Dodatno je v zvezi z izrekom take kazni mladoletniku določeno, da se lahko izreče in izvrši le, če je izgon potreben zaradi koristi takega mladoletnika, kot je to predvideno v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.
Kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu (primerjalnik besedila) storilec ne rabi več narediti zavestno: z zaporom do treh let in denarno kaznijo se kaznuje, kdor ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako enega ali več delavcev ali iskalcev zaposlitve za pravice, ki jim pripadajo. V drugem odstavku je določena kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja, da se v primeru, če so kršene pravice najmanj dvajsetih delavcev ali če so enemu ali več delavcem kršene pravice v obdobju najmanj dveh let, se storilec kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo. Eventualni naklep se enako kot pri kršitvi temeljnih pravic delavcev določa tudi v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja po 202. členu.
Spremenjena člena 240 in 257 se nanašata na problematiko zlorabe položaja ali zaupanja, ki mora biti storjeno naklepno, ni pa več potrebno, da je pri storilcu vnaprej podan še kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi sebi ali drugemu ali povzročitve premoženjske škode. Na podoben način se je spremenilo kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, za katerega je tudi določena višja kazen zapora in sicer do 2 let.
Novela v 227. členu (primerjalnik besedila) spreminja tudi kaznivo dejanje »oškodovanje upnikov«, za katerega se šteje vsako dejanje, s katerim se povzroči premoženjska škoda. Po dosedanji ureditvi je dolžnik moral povzročiti »veliko« premoženjsko škodo, torej višjo od 50.00 evrov (deveti odstavek 99. člena), kar je pomenilo, da se povzročitev premoženjske škode upnikom, ki ni bila večja od 50.000 evrov, sploh ni štela za kaznivo dejanje.
Kot novo kaznivo dejanje se v 143. členu (primerjalnik besedila) določa tudi t.i. »revenge porn«, in sicer se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let tisti, ki javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe in s tem huje prizadene njeno zasebnost.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
