Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

18.4.2017

Družinski zakonik že v veljavi, večina določb v uporabo šele čez dve leti

15. aprila je začel veljati Družinski zakonik (DZ), katerega osnovni cilj je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih. Zato se pristojnost za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka prenašajo iz centrov za socialno delo na okrožna sodišča.

Sodišča bodo tako odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu. Družinski zakonik pri vsakem ukrepu posebej določa, koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa. Uvajamo tudi tako imenovano načelo najmilejšega ukrepa, ki pomeni, da je potrebno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka še zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka staršem je tako predviden kot skrajni ukrep.

Prenos pristojnosti odločanja na sodišča pa zahteva določene prilagoditve, zaradi katerih se bo Družinski zakonik začel uporabljati šele dve leti po uveljavitvi, torej 15. 4. 2019. V tem obdobju bo potrebno spremeniti vrsto postopkovnih in drugih zakonov ter pripraviti ustrezne podzakonske akte. Do začetka uporabe Družinskega zakonika bo potrebno pripraviti kadrovske in organizacijske spremembe ter izvesti vrsto potrebnih usposabljanj tako na sodiščih kot tudi na centrih za socialno delo.

V delu, ki ureja področje sklenitve zakonske zveze (postopek pred sklenitvijo in obred sklenitve zakonske zveze) ter ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze, se bo Družinski zakonik pričel uporabljati 1. januarja 2018. Družinski zakonik daje bodočima zakoncema na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze kot veljavna ureditev, tudi takšne pri katerih so zahteve po obličnosti in slovesnosti minimalne. Zakonska zveza se bo tako lahko sklenila tudi brez prisotnosti prič (samo pred matičarjem in načelnikom upravne enote oziroma pooblaščeno osebo oziroma županom), možna pa bo tudi sklenitev zakonske zveze samo pred matičarjem.
 
Zakonik županom, kot osebam, ki uživajo poseben ugled v družbi, podeljuje zakonsko pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez, s čimer se sledi pogostim željam zakoncev. Župani tako v času opravljanja svoje funkcije ne bodo več potrebovali posebnega pooblastila, podeljenega s strani načelnika upravne enote, temveč bodo pooblaščeni že po samem zakonu.

Zakonik ureja tudi t.i. jubilejne poroke (ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze), kar do sedaj ni bilo zakonsko urejeno. 

Posamezne določbe Družinskega zakonika bodo v uporabi že takoj z dnem uveljavitve zakona, torej veljajo od 15. aprila 2017 dalje:

V naprej izražena volja staršev

Gre za pomembno novost Družinskega zakonika, s katero smo prisluhnili večkrat izraženi želji staršev, da bi imeli možnost vpliva na to, kdo bo skrbel za njihove otroke, v primeru da sami ne bi več mogli. Starši bodo tako lahko za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi v naprej izrazili voljo glede osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo, sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb, posvojitelja ali skrbnika. Sodišče bo pri odločanju v vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če to ni v nasprotju s koristjo otrok. Veljavnost tako izražene volje pa se bo presojala enako kot veljavnost oporoke. Do polnega začetka uporabe Družinskega zakonika se bo člen o v naprej izraženi volji staršev smiselno uporabljal v vseh sodnih in upravnih postopkih, ki tečejo po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Svet RS za otroke in družino

Gre za eno izmed novosti, s katero želimo otroka in družino ponovno postaviti v središče pozornosti javnosti in dela vlade. Svet za otroke in družino je stalno strokovno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Naloge sveta so, da spremlja in ocenjuje položaj otrok in družine, s poudarkom na uresničevanju pravic otrok, predlaga strokovna izhodišča za sprejem zakonodaje in strateških dokumentov na področju otrok in družine, obravnava predloge zakonov s področja otrok in družine in pripravlja strokovna mnenja o predlogih zakonov, pripravlja pobude za usklajeno delovanje pristojnih organov na področju otrok in družine in za sodelovanje med pristojnimi organi, strokovnimi institucijami ter nevladnimi organizacijami, spremlja izvajanje sprejete zakonodaje in ukrepov na področju otrok in družine. Svet enkrat letno poroča o svojem delu vladi. Poročilo vsebuje tudi oceno stanja na področju pravic otrok. Člani sveta so predstavniki različnih vladnih resorjev, nevladnih organizacij in strokovnih institucij s področja otrok in družine. Ministrstvo, pristojno za družino objavi javni poziv nevladnim organizacijam in strokovnim institucijam za posredovanje predlogov za člane sveta.

Resolucija o družinski politiki

Področje družine je eno redkih področij v Sloveniji, kjer v sistemskem zakonu nimamo določeno, da mora država na določeno obdobje sprejeti strateški dokument, ki bi določil smer razvoja na tem področju. Resolucija o družinski politiki bo temeljni strateški predpis na področju družine in ga bo morala vlada pripraviti oziroma državni zbor sprejeti na vsakih 10 let. Edini celoviti strateški dokument na področju družinske politike v Sloveniji je bil sprejet v Državnem zboru leta 1993 z naslovom Resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike v Republiki Sloveniji. Ocenjujemo, da je področje otrok in družine preveč pomembno, da za njegov razvoj  ter usmeritve in ukrepe na tem področju država nima predpisanega sprejema rednega obdobnega strateškega dokumenta. Tako predlog zakonika določa, da Državni zbor sprejme na predlog vlade resolucijo o družinski politiki za obdobje 10 let. Resolucijo pripravi ministrstvo, pristojno družino, v sodelovanju z drugimi ministrstvi, organizacijami civilne družbe ter strokovnjaki in strokovnjakinjami s tega področja. Resolucija obsega zlasti temeljne usmeritve in cilje na področju družinske politike, oceno stanja ter opredelitev ključnih konceptov in problemov na področju družinske politike, ključne ukrepe in naloge na področju družinske politike ter njihove nosilce in roke za izvedbo, podatke, ki se bodo v okviru državne statistike, anket ali mnenjskih raziskav zbirali, obdelovali, povezovali, shranjevali, analizirali in izkazovali, opredelitev načina spremljanja in poročanja o izvajanju resolucije in opredelitev okvirnega obsega sredstev za izvedbo ukrepov iz resolucije ter način njihovega zagotavljanja.

Programi v podporo družini

Programi v podporo družini so namenjeni pripravam na starševstvo, spodbujanju pozitivnega starševstva in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanju komunikacije in odnosov v družini, ustvarjalnemu in aktivnemu preživljanju prostega časa otrok in družin, lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, psihosocialni pomoči otrokom in staršem ter drugim vsebinam za izboljšanje kakovosti družinskega življenja. Programi v podporo družini pomembno dopolnjujejo socialnovarstvene storitve in programe ter pozitivno vplivajo na dvig kakovosti življenja tako posameznika kot družbe. Programi so prednostno namenjeni otrokom in njihovim družinam, saj skrb za zdrav razvoj naše mlade generacije predstavlja skrb za celotno družbo. Vključujejo zlasti preventivne aktivnosti, katerih učinki se kažejo na dolgi rok. Programi v podporo družini se od socialnovarstvenih programov razlikujejo po svoji usmerjenosti v družino, ki je v sodobni družbi izpostavljena vedno večjim pritiskom in tveganjem, zaradi česar potrebuje različne oblike podpore. V zadnjih letih se je razvoj programov v podporo družini usmeril predvsem na dva širša sklopa. Na eni strani imamo vsebine centrov za družine, ki predstavljajo osrednji prostor v lokalnem okolju in so namenjeni druženju ter zagotavljanju različnih potreb vseh oblik družin v vseh življenjskih obdobjih. Njihove vsebine prispevajo k lažjemu usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, h krepitvi enakih možnosti žensk in moških ter nudijo informacije in znanja za kvalitetno življenje posameznic in posameznikov oziroma družin. Vključujejo tako neformalno druženje, vsebine za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in družin, občasno dnevno in počitniško varstvo otrok kot tudi vsebine za krepitev starševskih kompetenc ter izboljšanje medosebnih odnosov in komunikacije v družini. Na drugi strani so programi psihosocialne pomoči otrokom in staršem, ki so skozi bolj individualni pristop namenjeni zmanjševanju čustvenih stisk, učenju družinskih članov učinkovite komunikacije, pozitivne navezanosti v družini, izboljšanje socialnih kompetenc otrok, izboljšanje sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe, preventivno učenje reševanja raznovrstnih problemov, preventivno zmanjševanje vedenjskih in čustvenih težav. Zelo pomembna je dostopnost programov, zato jih je potrebno razvijati enakomerno po vsej Sloveniji in zagotoviti, da so dostopni vsem družinam, ne glede na socialni položaj.

Programi v podporo družini se delno ali v celoti financirajo na podlagi javnih razpisov za obdobje največ pet let.

Status društva v javnem interesu na področju družinske politike

Tudi na tem področju je bilo področje družine do sedaj zanemarjeno in je bilo razumljeno zgolj kot nek dodatek ureditvi na področju socialnega varstva. Zaradi pomena, ki ga ima družina za družbo, želimo tudi pri društvih, ki delujejo v javnem interesu področju družine zagotoviti samostojno ureditev in razvoj. Po vzoru ureditve na drugih področjih zato dodajamo, da se lahko društvu, ki deluje na področju družinske politike, podeli status društva v javnem interesu. Društva, ki želijo pridobiti status društva v javnem interesu izpolnjevati tudi posebne pogoje, in sicer se status društva v javnem interesu dodeli društvu, če njegovo delovanje prispeva k razvoju področja družinske politike in če stalno izvaja dejavnosti, ki imajo pozitiven učinek na delovanje in razvoj družin. Družinski zakonik določa, da se lahko status delovanja v javnem interesu podeli tudi podeli tudi drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni ustanovljena z namenom pridobivanja dobička in ki presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. Podrobnejša merila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa društva v javnem interesu na področju družinske politike se določijo s pravilnikom.

Vir: MDDSZ
Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2017

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober