Prispevek se osredotoča na prekarne oblike dela, ki so v Sloveniji najpogostejše, in sicer: zaposlitev za določen čas, delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitve s krajšim delovnim časom, študentsko delo ter pogodbeno delo v civilnih ali gospodarskih razmerjih. Treba je poudariti, da se te oblike kot prekarne obravnavajo le, če so prisotne določene značilnosti prekarnosti, kot so na primer nizka stopnja varnosti in stalnosti dela, nestalnost delovnega časa, nestalni dohodki in neredna plačila za delo, slaba zakonodajna zaščita, pomanjkljiv dostop do pravic in ugodnosti iz dela ter pomanjkanje kolektivnega zastopanja in pogajanja.
Prekarno delo v Sloveniji narašča, kar priznava tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki je leta 2016 izdalo dokument s pomenljivim naslovom Za dostojno delo. Trg dela v Sloveniji je namreč v nekaterih fleksibilnih oblikah dela (denimo v primeru dela za določen čas) že presegel evropsko povprečje, hkrati pa se kaže vse večji prepad med posameznimi oblikami dela glede na njihovo socialno in pravno varnost. Za varovanje in uresničevanje pravic delavcev je ključno njihovo sodelovanje v tripartitnem sistemu, torej v dialogu z državo in delodajalci, v katerem delavce predstavljajo sindikati.
Odzivi sindikatov na prekarno delo so v tujini in na mednarodni ravni predmet precejšnjega števila raziskav. Zato ne preseneča, da so tudi v Sloveniji pozivi sindikalnim združenjem k prilagoditvi spremembam na trgu dela vse glasnejši, a vendar se zdi, da ti večinoma ostajajo le zaščitniki že pridobljenih pravic svojih članov. Moč sindikalnih združenj je povezana s številčnostjo članstva, in ker je ta v preteklosti temeljila na delavcih z rednimi zaposlitvami za nedoločen čas, te pa vse bolj nadomeščajo prekarne oblike dela, nas je zanimalo, ali in na kakšen način slovenski sindikati svoje članstvo razširjajo (tudi) na prekarne delavce. Vprašanja smo se najprej lotili z analizo pravnih možnosti sindikalnega organiziranja prekarnih delavcev, ki smo jo nadgradili z raziskavo o strategijah vključevanja prekarnih delavcev v izbrane sindikate v Sloveniji, njihovih metodah za pridobivanje članov iz teh skupin delavcev ter storitev, ki jih nudijo prekarnim delavcem. V prvem delu prispevka predstavljamo prekarne oblike dela v Sloveniji. Drugi del prispevka vsebuje analizo pravnih možnosti sindikalne organiziranosti prekarnih delavcev v Sloveniji, v katero smo zajeli pregled pravnih virov na mednarodni in nacionalni ravni. V zadnjem delu prispevka predstavljamo ugotovitve lastne raziskave izbranih sindikatov v Sloveniji.
Prekarno delo v Sloveniji
Skupna značilnost prekarnega dela je negotovost ter slabši delovnopravni in socialni položaj delavca, saj ne omogoča enake ravni dohodkov, varstva zaposlitve in varstva kontinuitete dohodka kot standardna zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Z negotovostjo dela so povezane tudi slabše možnosti za napredovanje ali dostop do izobraževanja ter slabše varnostne mreže, zato pri prekarnih delavcih obstaja večje tveganje revščine.
V Sloveniji je najpogostejša prekarna oblika dela zaposlitev za določen čas, ki jo Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) uvršča v deseto poglavje Posebnosti pogodb o zaposlitvi. Ta se lahko sklene, če se nanaša na delo, ki po svoji naravi traja določen čas, zaradi začasno povečanega obsega dela ali drugih upravičenih razlogov. Kljub temu se v praksi kaže, da delodajalci na ta način nadomeščajo tudi trajnejše zaposlitve, torej tudi pri delih, ki niso začasna.
Problematično je zlasti veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas in sklepanje pogodb za zelo kratka obdobja, pri čemer so delavci v stalnem negotovem položaju, ali bo pogodba podaljšana ali ne. Čeprav velja dvoletna omejitev trajanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delovno mesto oziroma isto vrsto dela, ki se po pogodbi dejansko opravlja, se ta zakonska določila v praksi (še) ne upoštevajo, saj je bilo leta 2013 za polovico več kršitev določb glede pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot leta 2012, leta 2014 pa kar 3,5-krat več.
Med prekarne oblike dela v Sloveniji štejemo tudi delo prek agencij za zagotavljanje dela, kadar to delo iz začasnega preraste v trajno, kar delavcu preprečuje pridobitev redne in dolgoročnejše zaposlitve. Inšpektorat RS za delo (IRSD) pri agencijskem delu ugotavlja kršitve, ki se nanašajo na pravice iz dela, med katerimi so predvsem obremenjenost z nadurnim delom, delo brez počitka ter delo brez pogodbe o zaposlitvi in brez zdravstvenega zavarovanja.
Podobno so s čezmernim delovnim časom obremenjeni delavci, ki formalno opravljajo delo po pogodbi za krajši delovni čas, v resnici pa delajo celo več kot 8 ur na dan. Delo s krajšim delovnim časom pa povezujemo tudi z nižjim zdravstvenim in socialnim varstvom. Ta oblika prekarnega dela v Sloveniji narašča predvsem med mladimi, še vedno pa pri njih prevladuje začasno in občasno delo dijakov in študentov. Slednje delodajalcem omogoča visoko stopnjo fleksibilnosti in nižje stroške, saj ti posamezniki nimajo pravic, ki se vežejo na delovno razmerje, torej pravic do dopusta, višjega plačila za nadurno delo, nadomestila za bolniško odsotnost ali odpravnine, razmerje z njimi pa lahko prekinejo brez odpovednega roka in brez utemeljenih razlogov. Prekarnost študentskega dela se kaže tudi v trajnejšem podaljševanju take oblike dela pri delodajalcih, kar zmanjšuje možnosti, da bi ti delavci namesto začasnega in občasnega dela stopili v trajnejše in redno delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalci vse pogosteje silijo delavce tudi v pogodbeno delo, ki ga opravljajo na podlagi civilnopravnih pogodb, kot so avtorske pogodbe, podjemne pogodbe in pogodbe o poslovnem sodelovanju s samozaposlenimi. Prekarnost pogodbenega dela se kaže predvsem v organizacijski podrejenosti in ekonomski odvisnosti od naročnika, pri čemer gre lahko za prikrito delovno razmerje ali za ekonomsko odvisno osebo, kot jo opredeljuje ZDR-1.
S pregledom prekarnih oblik dela v Sloveniji ugotavljamo, da zelo veliko nevarnost predstavljajo prav prikrivanja delovnih razmerij, kar je posledica premalo učinkovite inšpekcije dela, preohlapne zakonodaje in izostanka kazni za kršitelje, ki bi bile učinkovite, sorazmerne in odvračilne. IRSD je v poročilu za leto 2014 izpostavil, da je še vedno preveč delodajalcev, ki delavce silijo v samozaposlitev, opravljanje dela po študentski napotnici in na podlagi drugih pogodb civilnega prava, čeprav opravljajo enako delo kot zaposleni delavci.
Ugodnejše delovne pogoje, varnejšo zaposlitev in večje zadovoljstvo z delom lahko delavci dosegajo (predvsem) s pomočjo sindikatov, prek katerih imajo največji vpliv na odločanje o pomembnih vprašanjih v industrijskih razmerjih. Postavlja pa se vprašanje, ali imajo vsi prekarni delavci enake pravne možnosti sindikalnega organiziranja in delovanja in ali sindikati vključujejo vse prekarne delavce v svoje strukture in storitve. Prispevek v nadaljevanju naslavlja prav ta vprašanja.
Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Janja Rakovec Bodnaruk, dr. Valentina Franca: Sindikalno organiziranje prekarnih delavcev ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 5.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
