Po splošnih določbah zakona, kjer so opredeljeni namen lekarniške dejavnosti in njeni nosilce ter definirani izrazi, uporabljeni v zakonu, je 2. poglavju natančneje opredeljena vsebina in obseg lekarniške dejavnosti. Le-ta poleg izdajanja zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini na recept in brez recepta, izdaje živil za posebne zdravstvene namene, priprave magistralnih zdravil, izdelovanja galenskih zdravil itd. ureja tudi farmacevtsko obravnavo pacienta, dejavnosti farmacevta svetovalca in farmacevtsko intervencijo (6. člen). Farmacevtska obravnava pacienta je individualna, celovita, proaktivna, periodična in sistematična obravnava pacientov za zagotovitev njihovega aktivnega ohranjanja zdravja, preprečevanja nastanka bolezni ali poslabšanja zdravstvenega stanja, pravilne uporabe zdravil in drugih ukrepov za obvladovanje bolezni in pravočasnega vključevanja drugih zdravstvenih delavcev. Lekarne lahko seveda opravljajo tudi druge dejavnosti, kot npr. pripravo magistralnih homeopatskih zdravil, preskrbo z veterinarskimi izdelki, preskrbo z biocidnimi izdelki in kemikalijami, dostavo zdravil in drugih izdelkov na dom pacientov ter druge storitve, povezane z lekarniško dejavnostjo (7. člen).
Lekarniška dejavnost se izvaja na primarni ravni v lekarnah, podružnicah ali s priročno zalogo zdravil, ter na sekundarni in terciarni ravni v obliki bolnišnične lekarne. Lekarna se ustanovi, če število prebivalcev na gravitacijskem območju lekarne presega 6000, pri tem pa razdalja med obstoječo in novo lekarno ali podružnico lekarne, merjena po javni cesti, ne sme biti manjša od 400 m na urbanih območjih in 5 km na drugih območjih (8. in 9. člen). Podružnica lekarne se ustanovi na območjih, kjer število prebivalcev na gravitacijskem območju podružnice presega 2500 in je v kraju organizirana zdravstvena dejavnost na primarni ravni (10. člen).
ZLD-1 posebej opredeljuje nosilca lekarniške dejavnosti (ki je lahko magister oziroma magistra farmacije in skrbi za smiselno uporabo zdravil pri zdravljenju ter izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter preprečuje nepravilno uporabo zdravil in izdelkov – 3. člen), in vodjo lekarne (ki skrbi za organizacijo dela v lekarni in za strokovno izvajanje lekarniške dejavnosti - 13. člen). Natančneje so delavci v lekarni opredeljeni v 7. poglavju zakona, ki definira farmacevtske strokovne delavce, njihovo samostojno opravljanje poklica, strokovno uvajanje, izpopolnjevanja ter dodatna specialna znanja. Zdravilo na recept lahko izda le farmacevtski strokovni delavec – magister farmacije, ki je po strokovnem uvajanju pridobil licenco (78. člen), medtem ko je za izdajo zdravila brez recepta pooblaščen tudi farmacevtski tehnik (81. člen).
Lekarniška dejavnost se izvaja preko javnega lekarniškega zavoda, ki ga (na primarni ravni) ustanovi občina ali več sosednjih občin, lahko pa se izvaja na podlagi koncesije. Primarno se lekarniška dejavnost sicer izvaja v okviru javne mreže, s koncesijami pa se javna mreža izpopolnjuje le toliko in tam, kjer občina zaradi objektivnih razlogov ne more zagotoviti opravljanja lekarniške dejavnosti na predpisan način. S tem naj bi se preprečilo podeljevanje koncesij na podlagi okoliščin in interesov, ki z namenom, ciljem, potrebnim obsegom in načinom izvajanja javne lekarniške službe nimajo povezave oziroma ne izhajajo iz njih. Zakon tako povsem na novo ureja koncesijo. Določeno je, da se lahko koncesija podeli fizični osebi, ki je nosilec lekarniške dejavnosti ali pravni osebi, ki je v večinski ali izključni lasti nosilca lekarniške dejavnosti, ki je tudi njen poslovodja. Najkrajše obdobje podelitve koncesije je 15 let, najdaljše pa 30 let (39. člen). Natančnejši pogoji za koncesionarja so določeni v 45. členu ZLD-1, z zakonom pa je prav tako predpisana obvezna sklenitev koncesijske pogodbe, vsebina te pogodbe ter načini prenehanja koncesijskega razmerja.
Izvajanje lekarniške dejavnosti se financira iz javnih in zasebnih sredstev. Financiranje iz javnih sredstev vključuje proračunska sredstva, sredstva iz zdravstvenega zavarovanja in občinska sredstva. Iz javnih sredstev se financirajo npr. zdravila, medicinski pripomočki in drugi izdelki, ki so predpisani na recept ali na naročilnico v breme javnih sredstev. Iz javnih sredstev se financira tudi farmacevtska obravnava, ki jo za pacienta naroči njegov izbrani zdravnik. Iz zasebnih sredstev se financirajo zdravila, ki so prepisana na samoplačniške recepte ali naročilnice ter zdravila, ki jih lahko pacienti kupijo sami brez zdravniškega recepta za namen samozdravljenja ter farmacevtska skrb, ki jo v lekarni opravijo na željo pacienta (15. in 38. člen). Ker je lekarniška dejavnost javna zdravstvena služba, ki se izvaja kot negospodarska dejavnost splošnega pomena, je pridobivanje presežka popolnoma podrejeno javnemu interesu, kar se odraža tudi v načinu razpolaganja s presežkom. Ta se nameni za solventno in likvidno poslovanje javnega zavoda, investicije v prostor in opremo lekarne ter razvoj kadrov in uvajanje novih lekarniških storitev (38. člen). Tisti javni zavod, ki s presežkom ne ravna skladno z zakonom, se kaznuje za prekršek z globo v višini 100.000 evrov (116. člen).
ZLD-1 med drugim tudi prepoveduje možnost oglaševanja lekarn zaradi pospeševanja prodaje (18. člen), dovoljeno pa je obveščanje javnosti o lekarniški dejavnosti, ki ima obvestilno, zdravstveno-vzgojno ali znanstveno naravo (19. člen). Posebno poglavje je tudi namenjeno kakovosti in varnosti v lekarniški dejavnosti (25. člen), nadzoru nad izvajanjem zakona – ki ga opravljajo farmacevtski inšpektorji, informacijski pooblaščenec, inšpektor za delo in uradni veterinarji (XII. poglavje), opredeljena pa je tudi lekarniška zbornica, v katero se združujejo izvajalci lekarniške dejavnosti. Pristojna zbornica po ZLD-1, ki je pravna oseba s pooblastili, določenimi z zakonom, je Lekarniška zbornica Slovenije. Njene naloge, delovanje, organi, kot tudi financiranje in nadzor nad zakonitostjo, zakon natančno opredeljuje v XI. poglavju.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
