Ena od poglavnitnih rešitev novele ZDavP-2J, ki bo stopila v veljavo 1.1.2017, je vsekakor odprava administrativnih ovir za davčne zavezance. Sem spada nov 353.a člen, ki ureja predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost. Določene skupine davčnih zavezancev, kot so samozaposlene osebe, družbeniki in kmetje, ki so obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, bodo prejele predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost, ki ga bo pripravil davčni organ. S tem se jim bo omogočilo lažje izpolnjevanje davčne obveznosti in tudi znižali stroški računovodenja, davčnemu organu pa se bo zagotovilo pravilno in pravočasno pobiranje prispevkov. Ob tem velja poudariti, da bo za kategorije zavezancev, ki bodo vključeni v sistem predizpolnjenega obračuna, obvezno poslovanje z davčnim organom v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost prek portala eDavki.
Za tiste davčne zavezance, ki so se znašli v finančnih težavah, bo dobrodošla novost, ki jo prinaša spremenjeni 102. člen zakona. Davčni organ lahko namreč v primerih poenostavljene prisilne poravnave dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesecˇnih obrokih. S tem se rok odplačevanja usklajuje z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPIPP). Predlagani način omogoča premostitev likvidnostnih težav davčnemu zavezancu, ki še ne izpolnjuje pogojev za prisilno poravnavo ali stečaj.
Z novelo se spreminjajo tudi visˇine obresti za odlog in obročno plačilo davka, prepozno predložitev davcˇne napovedi in davcˇnega obračuna, predložitev davčnega obračuna in vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave, predložitev davčnega obračuna znotraj davčnega inšpekcijskega nadzora ter višino obresti, če davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost. Na tak način naj bi se odpravilo nesorazmerje v zvezi s plačilom obveznosti glede na težo kršitve, hkrati pa naj bi spodbujala davčne zavezance k pravilnemu in pravočasnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti. Višina letnih obresti tako po novem znaša:
- za odlog ali obrocˇno plačilo davka 2 % (104. člen),
- za predložitev davčne napovedi in davčnega obračuna na podlagi samoprijave 3 % (55. člen),
- predložitev davčnega obračuna znotraj davčnega inšpekcijskega nadzora 5 % (novi 140. člen, ki ureja nov institut in sicer predložitev davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora)
- po odločbi, ki jo izda davčni organ v davčnem inšpekcijskem nadzoru 7 % (95. člen).
Na področju davčne izvršbe novela razširja omejitve na izvršbo na dolžnikove denarne prejemke. 160. člen (primerjalnik besedila) tako določa, da je siceršnja omejitev davčne izvršbe še vedno 2/3 minimalne plače in sicer tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače. Kadar pa dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, pa mu mora poleg navedenega ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja. Takšne omejitve veljajo tudi za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in njegove družinske člane ali druge osebe, ki jo mora preživljati po zakonu.
Spreminja se tudi davčni postopek. Tako npr. 84.a člen poenostavlja podpisovanje odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki jih davčni organ pripravi in izda v elektronski obliki. Prav tako lahko skladno s 87. členom (primerjalnik besedila) davčni organ po uradni dolžnosti odloči davčno izvršbo do odločitve o pritožbi, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Novost je tudi izvedba davčnega pobota, ki ga mora davčni organ opraviti takoj, ko se stečejo pogoji zanj. Pobot nastane z dnem zapadlosti obeh obveznosti (92. člen - primerjalnik besedila). Davčni organ mora pred vračilom preveč plačanega davka le-tega pobotati z drugimi davki, ki jim je potekel rok za plačilo oziroma z drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi, ki jih izterjuje davčni organ in stroški postopka (novi 97.a člen).
Novela v slovenski pravni red prenaša tudi dve evropski direktivi, v zvezi s tem pa velja opozoriti, da zakon določa tudi prehodne določbe v zvezi s sporočanjem oz. izmenjavo podatkov po teh direktivah. S prenosom Direktive 2015/2376/EU se še dodatno razširja področje avtomatične izmenjave informacij med državami članicami EU, in sicer s sistematičnim pošiljanjem vnaprejšnjih davčnih stališč s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, s čimer se želi doseči večja dostopnost za vse države članice, s tem pa tudi preglednost in pravna varnost glede izdajanja vnaprejšnjih davčnih stališč (248. a člen). Z novim III.B poglavjem pa se v naš pravni red prenaša Direktiva št. 2016/881/EU, ki razširja izmenjavo poročil po državah, kar bo pristojnim organom držav članic zagotavljalo celovite in ustrezne informacije o strukturi in politiki transfernih cen ter notranjih transakcij mednarodnih skupin podjetij znotraj in zunaj EU.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
