Ni jasno, ali naj ta pojem navajamo in uporabljamo z "a" ali z "e", ali lahko govorimo o prekarnem/prekernem delu ali celo o prekarnem/prekernem delovnem razmerju. Če naj velja pravilo, da imajo različni slovnični pojmi (besede, izrazi) v strokovnem jeziku različen strokovni pomen (le tako je mogoče razlikovati posamezne strokovne pojme!), potem je v delovnem pravu uporaba pojma prekarij (in njegovih izvedenk) nejasna in ne vemo, kaj ta pojem v strokovnem smislu pomeni.
Za strokovni pravni jezik je pomembno, da je pojem prekarij (ob njem tudi precario accipient) znan že iz rimskega prava. Prav zaradi tega bi morali pri njegovi razlagi, predvsem pa pri njegovi strokovni opredelitvi in uporabi, izhajati predvsem iz rimskega, pa tudi iz (našega) obligacijskega, prava. Zato niso pravilna stališča v nekaterih strokovnih člankih, da je pojem prekarij angleškega ali celo italijanskega izvora.
Jezikoslovci so pri razlagi navedenega pojma bolj natančni kot pravniki. Iz nekaterih mnenj Lektorskega društva in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je mogoče nedvomno sklepati, kaj pojem prekarij (in njegove izvedenke: prekarni delavec, prekarec, prekarno delo, prekarna zaposlitev) pomeni. Iz teh virov tudi izhaja, da pojma prekerec in prekerij ne moreta imeti strokovnega pomena, čeprav je v slovenskih slovarjih tujk naveden tudi pojem prekeren.
Namen tega članka je vsaj deloma prispevati k razjasnitvi in (pravilnemu) pojmovanju izraza prekarij v delovnem pravu.
Splošno o pojmu
Latinski pojem "precarius" pomeni med drugim izprošen, "precario" pa "po milosti, na prošnjo, do preklica". Po rimskem pravu je pojem "precarium ad tempus" pomenil, da je prekarist prejel tujo premično ali nepremično stvar v neodplačno uporabo do preklica. Takšno pravno opredelitev prekarija so prevzele številne ureditve obligacijskega prava, na primer Obči državljanski zakonik (ODZ), ki je prekarij uredil v paragrafu 974. Ta določba pravi: "Ako ni določeno ne trajanje ne namen rabe, ne nastane nobena pravna pogodba, marveč neobvezna pogodba do preklica (prekarij), in posodnik more izposojeno stvar poljubno nazaj zahtevati."
Obligacijski zakonik (OZ) ureja prekarij v tretjem odstavku 583. člena, ki sodi v IX. poglavje o posodbeni pogodbi. Ta člen določa: "Če čas trajanja in namen uporabe nista določena, lahko posodnik zahteva stvar, kadarkoli hoče." Iz navedenih opredelitev pojma prekarij lahko sklepamo, da je predmet prekarnega razmerja premična ali nepremična stvar, da je stvar dana v uporabo neodplačno in da jo (če upoštevamo OZ) posodnik lahko vsak čas zahteva nazaj. Glede trajanja gre torej za časovno negotovo razmerje. Pomembno je še, da po določbi paragrafa 974 ODZ prekarij sploh ni bil pravno razmerje.
Iz tujih virov lahko sklepamo, da pojem prekarij v bistvu razlagajo na podlagi navedenega pojma rimskega prava. Navedeni so pojmi: precarious (ang.), prekär (nem.), precaire (fra.). Skupna značilnost razlag navedenih pojmov je, da pomeni: začasen, negotov, nestalen, prehoden ali širše: odvisen od volje drugega, dan do preklica. Na splošno je treba ugotoviti, da mora delovnopravni strokovni pojem prekaren (in njegove izvedenke) temeljiti in se razlagati na jezikovni in strokovni osnovi, ki izhaja iz zgoraj obrazloženega.
Po delovnem pravu
Pravne opredelitve prekarnega dela v našem pozitivnem delovnem pravu nimamo. Natančne definicije ne navaja niti dokaj obsežna pravna literatura. Tudi v sodni praksi Vrhovnega sodišča in Višjega delovnega in socialnega sodišča (opredelitve) navedenega pojma ni mogoče najti. Drugače je na civilnopravnem področju, kjer obsežna teorija razlaga paragraf 974 ODZ, predvsem pa 583. člen OZ. Tudi sodna praksa je bogata in se sklicuje predvsem na navedeni določbi. Številne odločbe Vrhovnega sodišča (na primer sodbe v zadevah II Ips 458/96 z dne 19. februarja 1998, II Ips 64/99 z dne 2. decembra 1999, II Ips 596/99 z dne 25. maja 2000, II Ips 886/2008 z dne 17. septembra 2009 in sklep II Ips 725/2008 z dne 12. januarja 2012) razlagajo navedeno določbo OZ, pa tudi ODZ. Iz številnih odločb izhaja bistvena ugotovitev, da pomeni prekarij uporabo stvari do preklica (lastnika stvari) in da gre za neodplačno prepustitev rabe stvari (uporabniku). Enaka razlaga z navedenimi bistvenimi značilnostmi prekarija izhaja tudi iz številnih odločb višjih sodišč (na primer sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2613/2012 z dne 28. marca 2013, I Cp 903/2016 z dne 13. aprila 2016, sodba I Cp 318/2012 z dne 5. septembra 2012 in sodba Višjega sodišča v Mariboru I Cp 284/2008 z dne 7. oktobra 2008).
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
