Novela ZP-1J, torej že 10. novela leta 2003 sprejetega krovnega zakona za področje prekrškov, poleg uvodoma navedenih sprememb tudi uvaja novo kategorijo »administrativnih kršitev«, in sicer omogoča administrativno sankcioniranje pravnih oseb na taksativno določenih področjih, ki jim je skupna stroga regulativna ureditev (spremenjen 1. člen). Gre za področje varstva konkurence, zavarovalnega nadzora, trga vrednostnih papirjev, preprečevanja pranja denarja in področje, ki spada v okrilje Banke Slovenije.
S spremenjenim 3. členom se za potrebe prekrškovne zakonodaje z vidika hierarhije predpisov izenačujeta zakon in uredba Vlade Republike Slovenije, ki določa prekrške in sankcije za kršitve določb pravnih aktov Evropske unije, ki se pri nas uporabljajo neposredno. To pomeni, da bo lahko Vlada pri pripravi uredb o izvajanju evropskih uredb (in le pri teh) uporabila institute, ki so sicer rezervirani za zakon, kot npr. predpisovanje globe v večkratniku ali odstotku, obvezen odvzem predmetov in način izvršitve odvzema predmetov itd.
Prva od sprememb zakona o prekrških, pomembnih predvsem za fizične osebe, je vsekakor sprememba faze, v kateri se lahko predlaga obročno plačilo globe in stroškov postopka. Kot je po novem določeno z 18. členom - primerjalnik besedila, lahko storilec šele v postopku pred organom, pristojnim za prisilno izterjavo globe in stroškov postopka (Finančna uprava RS), zaprosi za obročno odplačilo globe. Minimalna višina globe ni določena, velja pa, da lahko najmanjši obrok za plačilo globe in stroškov postopka za fizično in odgovorno osebo znaša 20 evrov ter za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, 200 evrov. Najdaljši rok za plačilo globe in stroškov postopka na obroke ostaja eno leto.
Z novelo je odpravljen institut uklonilnega zapora, ki ga je ustavno sodišče že leta 2014 označilo kot neustavnega, ter namesto tega v novem 19.a členu uvaja plačila globe z delom v splošno korist (npr. pomoč humanitarnim organizacijam, delo v javnih zavodih, urejanje okolja ipd.). Tako lahko storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 evrov, najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist. Obseg dela v splošno korist določi sodišče tako, da za vsakih začetih 10 evrov globe in stroškov postopka določi eno uro dela, pri čemer lahko odrejeno delo traja najmanj 30 in največ 400 ur. Rok, v katerem mora biti delo opravljeno, ne sme biti daljši od šestih mesecev.
Novi 20.a člen uvaja nov način izvršitve neplačane in neizterljive globe in sicer z uvedbo nadomestnega zapora. Nov institut ni alternativa uklonilnemu zaporu, saj le-ta ni bil nadomestilo plačila globe. Nadomestni zapor se šteje za nadomestno obliko izvršitve izrečene in neizterljive globe: ko torej od storilcev – fizičnih oseb, ni mogoče izterjati globe, se neplačane pravnomočno izrečene globe spremenijo v zapor. Za določitev nadomestnega zapora mora biti minimalna višina globe (ali glob) vsaj 1.000 evrov, en dan nadomestnega zapora pa se določi za vsakih začetih 100 evrov globe, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 30 dni. Če sodišče ob upoštevanju storilčeve zmožnosti za prestajanje zapora, njegovih osebnih razmer ali drugih okoliščin v času odločanja oceni, da za to obstajajo utemeljeni in upravičeni razlogi, lahko število dni nadomestnega zapora, zniža za največ eno tretjino, vendar ne na manj kot 8 dni.
Izpostaviti je treba tudi novost v zvezi z napovedjo vložitve zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku. Po novem ima kršitelj pravico do plačila polovične globe le v primeru, ko zahteve za sodno varstvo zoper to odločbo ne napove oziroma jo v zakonskem roku umakne (in je posledično tudi ne bo vložil). 8-dnevni rok za plačilo polovične globe prične teči z dnem izteka roka za napoved vložitve zahteve za sodno varstvo. Če bo kršitelj polovični znesek globe plačal pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo, bo pravico do napovedi in vložitve tega pravnega sredstva izgubil (57.c člen).
Z novelo so določbe ZP-1 v zvezi z nadzorstvom mladoletnikov usklajene z določbami Kazenskega zakonika (37. člen ZP-1), spreminja se institut zastaranja pregona za prekršek, odpravlja se diskriminatornost v zvezi s postopkovnimi pravicami istospolnih usmerjenih oseb (48.a člen), prenovljen je institut odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja….Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
