Še vedno se zelo pogosto dogaja, da se sklepajo različne vrste pogodb civilnega prava (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, pogodbe o poslovnem sodelovanju), čeprav ima razmerje vse elemente delovnega razmerja, saj ga udeleženec na trgu dela (oziroma delavec) opravlja za plačilo, osebno in nepretrgano, pri tem pa delo hkrati opravlja po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Glede na veliko število zahtevkov se je že pred nekaj časa izoblikovala tudi sodna praksa v zvezi s tem, in sicer kako in v kakšnih rokih morajo (dejansko) delavci v takih primerih uveljavljati sodno varstvo. Ta sodna praksa pa se je v letošnjem letu povsem spremenila.
Dosedanja sodna praksa
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi (prikrite) pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti (prikrite) pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko udeleženec na trgu dela kot delavec zahteva v 30 dneh od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem (tretji odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1).
V primeru, da (tudi civilnopravno) razmerje (ki ima vse elemente delovnega razmerja) že preneha, mora udeleženec na trgu dela kot delavec vložiti tožbo, s katero zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja ter priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, in sicer v 30 dneh od dneva, ko je razmerje prenehalo.
Nekaj časa ni bilo jasno, kako je v primerih, ko udeleženci na trgu dela kot delavci vložijo tožbo za ugotovitev obstoja elementov delovnega razmerja ter priznanje pravic iz delovnega razmerja še v času, ko razmerje, ki ima vse elemente delovnega razmerja, še vedno obstaja, po vložitvi tožbe pa navedeno razmerje dejansko preneha. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem v odločbi opr. št. VIII Ips 45/2014 z dne 17. junija 2014 navedlo, da ker stranki nista bili več v pogodbenem razmerju, torej tudi ne v civilnem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja, bi tožnica za ugotovitev delovnega razmerja po tem datumu morala zahtevati tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma razmerja, ki naj bi imelo elemente delovnega razmerja in ki je že pred tem prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
Pri tem je še navedlo, da to ne velja le v primerih, če je pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem dejansko sklenjena in že obstaja delovno razmerje (za določen ali nedoločen čas), temveč tudi v primeru, ko delavec še v času razmerja, za katerega uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, najprej zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja, to razmerje pa pozneje preneha. Iz navedenega je tako izhajalo, da mora delavec v primeru, če je že v času obstoja razmerja, ki ima vse elemente delovnega razmerja, vložil tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, po prenehanju navedenega razmerja vložiti novo tožbo oziroma v zvezi s tem razširiti tožbeni zahtevek še na to. V nasprotnem primeru je bilo stališče Vrhovnega sodišča, da sodišče ne more priznati obstoja delovnega razmerja po poteku razmerja, ki ima vse elemente delovnega razmerja, če delavec ni zahteval ugotovitve nezakonitega prenehanja razmerja. Enako stališče glede sodnega varstva je Vrhovno sodišče zavzelo v odločbi opr. št. VIII Ips 70/2013 z dne 10. junija 2013.
V obrazložitvi odločbe opr. št. VIII Ips 54/2014 z dne 13. maja 2014 pa je Vrhovno sodišče navedlo, da ne drži revizijska teza, da je zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja vseboval tudi zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanja delovnega razmerja. Kot je pravilno pojasnilo sodišče druge stopnje, že zaradi časovnega poteka celotnega postopka revidentkina zahteva za delodajalca, ki je bila predmet spora v obravnavani zadevi, ni mogla vsebovati izpodbijanja prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo šele v času sodnega postopka zoper negativno odločitev komisije.
V dokaznem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da ji je prenehalo delovno razmerje s 30. junijem 2011, tj. dan po dnevu zadnjega opravljanja dela pri toženi stranki. Revizija pa obrazloženo ne izpodbija načina prenehanja delovnega razmerja, razen z že predstavljenim neutemeljenim stališčem glede vezanosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na prenehanje veljavnosti pogodbe o delu. Revidentka ni postavila zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, do katere je prišlo z dejanskim prenehanjem opravljanja dela in prejemanja plačila za to delo.
Zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ima drugačno pravno naravo in delavcu ni treba vložiti predhodne zahteve za delodajalca za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, kot jo mora delavec v času trajanja delovnega razmerja predhodno nasloviti na delodajalca pri priznanju obstoja delovnega razmerja in izstavitvi pisne pogodbe o zaposlitvi. Vrhovno sodišče se je tudi v obrazložitvi odločbe opr. št. VIII Ips 228/2014 z dne 27. januarja 2015 izrecno sklicevalo na to, da ker v obravnavani zadevi tožnica zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ni uveljavljala, je izpodbijana sodba pravilna in zakonita iz enakih razlogov, kot so navedeni v sodbah Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 54/2014 in VIII Ips 45/2014. Smiselno enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo tudi v odločbi opr. št. VIII Ips 156/2014 z dne 18. novembra 2014.
Nadaljevanje članka >> mag. Klavdija Erjavec: Sprememba sodne prakse v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, Odvetnik, 2016, št. 77.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
