Pripombe Državnega pravobranilstva se nanašajo zlasti na naslednja izhodišča ministrstva:
- Predlog Zakona o državnem odvetništvu samostojnemu državnemu organu, ki je Državno pravobranilstvo, odvzema samostojnost in ga umešča v funkcionalno in organizacijsko strukturo in odvisnost od Ministrstva za pravosodje (tretji odstavek 23. člena Zakona o državni upravi), kjer bo organ v sestavi ministrstva, ki pa mora ravnati po političnih usmeritvah vlade (prvi odstavek 56. člena Zakona o državni upravi). Funkcionarjem, ki so doslej izvrševali funkcijo zastopanja Republike Slovenije neodvisno in samostojno, zgolj na podlagi Ustave in zakona, jemlje funkcijo in funkcionalno neodvisnost in jih postavlja v uslužbenski sistem, v katerem bodo državni pravobranilci in pomočniki kot javni uslužbenci opravljali delo (tudi) po navodilih in pod nadzorom nadrejenih oseb, kot določa Zakon o javnih uslužbencih v 94. členu in ne več neodvisno in samostojno. V tem je tudi razlika med službenim razmerjem funkcionarja in delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Predvideno je, da bosta sedanji državni pravobranilec in pomočnik v hierarhičnem uslužbenskem sistemu podrejena generalnemu državnemu odvetniku, njegovima (dvema) namestnikoma, vodji organizacijske enote, ministru in njegovima (dvema) državnima sekretarjema in ne (zgolj) generalnemu državnemu pravobranilcu in vodji oddelka, kot doslej;
- Predlog Zakona o državnem odvetništvu na novo omogoča, da bodo lahko država in državni organi predlagali, da jih namesto zakonsko določenega zastopnika (državnega odvetnika), zastopajo odvetniki ali odvetniške družbe, ki bodo torej poleg državnih odvetnikov plačani iz proračuna, vendar po tarifi, ki velja za odvetniške storitve. To bo mogoče v primeru, če bodo predstojniki organov ocenili, da je ta način zastopanja primernejši od zakonskega zastopanja;
- Predlog Zakona o državnem odvetništvu širi krog zastopanih subjektov, ki jim bo lahko odvetniške storitve plačevala država iz proračuna, čeprav se lahko ti subjekti financirajo (tudi ali pretežno) od uporabnikov njihovih storitev in z upravnimi taksami.
Državno pravobranilstvo se je do predlaganih rešitev ministrstva argumentirano opredelilo, podalo pripombe k posameznim členom predloga Zakona o državnem odvetništvu in oblikovalo lasten delovni osnutek zakonskega besedila, ki ga šteje za ustrezno podlago za nadaljnje delovanje Državnega pravobranilstva kot samostojnega organa: Delovni osnutek Zakona o državnem pravobranilstvu.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
