Kazensko procesno pravo v praksi
Osnovni problem kazenskega prava ali kazenskega procesnega prava v naši sodobni družbi je v tem, da ljudje praviloma ne ločijo in ne poznajo posameznih faz predkazenskega ali kazenskega postopka, niti ne kazenskega prava in njegove umestitve v družbeni sistem. Tako je po zaznavanju ljudi nekdo, ki ga na primer na spektakularen način obišče policija, pri njem naredi hišno preiskavo ali odredi njegovo pridržanje, vse podkrepljeno z medijskim poročanjem, tako rekoč že ožigosan in zaznamovan s kazenskim procesom in kazenskopravno odgovornostjo. Že s tem in že v začetni fazi nekega pravnega postopka je namreč lahko človek v zavesti pretežnega števila ljudi ali okolice osumljen, obtožen, obsojen. Torej, vse po starem pregovoru, da "tam, kjer je dim, je najbrž tudi ogenj." Vendar nekateri hudomušneži poznajo tudi obraten primer, da "tam, kjer je dim, ni ognja", in sicer pri "konjski figi".
Skratka, problem je v tem, da v zavesti ljudi enostavno ni dovolj poznana in tudi ne dovolj ponotranjena ustavnopravno določena "domneva nedolžnosti", pri čemer pa ljudje po drugi strani zelo dobro vedo in čutijo (imajo ponotranjeno) negativno vrednostno sodbo o posamezniku, ki se znajde v kazenskem postopku. Tako že sam kazenski postopek za posameznika ni nekaj pozitivnega, želenega ali vsaj nevtralnega. Kazenski postopek je vedno neka "peza", neki pritisk, neki poseg v svobodo posameznika, saj mora obdolženec najmanj priti na sodišče zaradi zagotovitve lastne navzočnosti. Povsem drugačen je pravni položaj fizične osebe na primer v pravdnem postopku ob obravnavanju civilnopravne zadeve, ko toženec ni dolžan priti na sodišče in ga v to tudi ne more nihče prisiliti.
Osnovni principi kazenskega prava in kazenskega procesa bi morali biti tako obvezno vključeni v izobraževalni sistem, in sicer na vseh stopnjah in v vseh fazah izobraževanja.
Skratka, ljudje bi morali biti poučeni o pomenu in razvoju kazenskega prava, o njegovi zgodovinski vlogi in trenutni urediti, o pomenu in spoštovanju načela "domneve nedolžnosti", o prepovedi ponovnega sojenja o isti zadevi, o zastaranju kazenskega pregona in zastaranju izvršitve kazni, o načelu zakonitosti in njegovih izpeljankah, o vrstah kazni in njihovem izvrševanju. Skratka, vse tisto, kar zadeva kazensko pravo ali kazenski proces, bi moralo biti predmet poučevanja in osveščanja ljudi, lahko tudi v povezavi s poučevanjem etike, morale, naravnega prava, religije, domovinske vzgoje.
Predmet obravnave kazenskega prava in kazenskega procesa je vedno lahko le človek, ki je kazenskopravno odgovoren. Zato je prav, da ljudje poznajo in razumejo to področje družbenega življenja in imajo do njega pravilen in kritičen odnos. Prav tako pa ljudi tudi zgodovinsko "od nekdaj" in tudi "sedaj" zelo zanima področje kaznovanja, kaznovalnih politik, kazenskega prava in kazenskega procesa, zlasti pa izvrševanje kazni. Po branosti časopisov ali po prisotnostih v medijih so prispevki glede t. i. črne kronike, deviantnosti, bizarnosti verjetno med (naj)bolj branimi ali zaznavnimi (opaženimi). Pa tudi ljudje nasploh se radi pogovarjajo o tem, kaj se je zgodilo, kdo je kaj storil, na kakšen način in tako dalje. Zato je tudi velika verjetnost, da bi bilo tovrstno poučevanje in izobraževanje v okviru izobraževalnih sistemov zelo sprejeto, zelo zanimivo in navsezadnje tudi družbeno koristno. Skratka, ljudje bi se lahko pogovarjali, razpravljali, modrovali (filozofirali) o stvareh, ki jih zanimajo in jih neposredno in vsakodnevno zadevajo, ter tako vzpostavljali lastno kritično misel do teh družbenih pojavov.
Najslabše je namreč za družbo in človeka, če nima izoblikovane kritične misli, če ni zapleta, razpleta in epiloga, ko se stvari nikamor ne premaknejo, ko čas teče, zadeve pa stojijo, ko se "zadeve pometejo pred preprogo".
Zato je za kvalitetno in učinkovito pravno ureditev na kazenskopravnem področju zelo pomembna in potrebna družbena kritičnost, kritična misel vseh in vsakogar, argumentirana razprava - vse v najširšem možnem pomenu - kot svoboda, ustvarjalnost, etičnost, pravičnost, enakost ljudi pred zakonom, sorazmernost.
Nadaljevanje članka > Milan Vajda: Bistvo kazenskega procesnega prava > ali na portalu Pravna praksa, 2016, št. 3
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
