1. Uvod
Izdana sodna odločba, v kateri je določena dolžnikova obveznost plačila določenega denarnega zneska ali kakšna druga nedenarna obveznost, za upnika velikokrat ne pomeni konca sodnih poti. Če dolžnik prostovoljno ne izpolni svoje nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova, lahko upnik vloži bodisi predlog za izvršbo bodisi predlog za določitev sodnih penalov. Upnik ima torej pravico do izbire med izvršbo in sodnimi penali. Postavlja se vprašanje, kdaj je smiselno in dopustno vložiti predlog za določitev sodnih penalov, kakšna je njihova pravna narava oziroma njihov smisel, ali so sodni penali nadomestek izvršbe?
Institut sodnih penalov je sicer urejen (tudi) v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, vendar ne gre za sredstvo izvršbe, temveč le za ukrep spodbude dolžnika k čimprejšnji izpolnitvi z izvršilnim naslovom naložene nedenarne obveznosti brez instrumentarija izvršilnega postopka. Ker je predlogov za določitev sodnih penalov, v primerjavi s številom vloženih predlogov za izvršbo, v praksi zelo malo, je institut sodnih penalov ostal v marsičem še nedodelan. Vse od leta 1978, ko je bil na podlagi vpliva francoskega prava sprejet v naš pravni red, se določbe, ki ga urejajo, niso bistveno spremenile. Tudi sodna praksa se glede nekaterih vprašanj, povezanih s tem institutom, še ni ustalila. Namen tega prispevka je osvetliti pravno naravo sodnih penalov ter dopustnost njihove vložitve v razmerju do izvršilnega postopka.
2. Dopustnost vložitve predloga za določitev sodnih penalov
2.1. Pojem sodnih penalov
Sodni penali so s strani sodišča določen denarni znesek, ki ga mora dolžnik plačati upniku za vsak dan zamude, če pravočasno ne izpolni kakšne svoje nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Institut sodnih penalov upniku omogoča, da še preden začne s prisilno izvršbo nad dolžnikom, pritisne na dolžnika, da sam izpolni obveznost. Upniku, ki ima izvršilni naslov, tako ni treba takoj predlagati izvršbe za izterjavo nedenarne terjatve, temveč lahko vloži predlog za določitev sodnih penalov.
2.2. Predpostavke za določitev sodnih penalov
Sodni penali so urejeni v 269. členu Obligacijska zakonika (materialni pogoji) in v 212. členu ZIZ (postopkovne določbe). Njihova posebnost je v tem, da se nanašajo na obveznost, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno (OZ), oziroma na obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova (ZIZ). OZ govori o pravnomočni odločbi, ZIZ pa o izvršilnem naslovu. Kljub neusklajenosti zakonov in dilemam nekaterih avtorjev, da ni jasno, iz česa mora izvirati nedenarna obveznost, menim, da se lahko sodni penali določijo, če obveznost izvira iz katerega koli izvršilnega naslova, in ne vidim razloga, zakaj bi bili neposredno izvršljivi notarski zapisi izključeni. Če ZIZ v 17. členu našteva izvršilne naslove, nato pa v prvem odstavku 212. člena določa, da sodišče na upnikovo zahtevo naloži plačilo sodnih penalov dolžniku nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, in pri tem posameznega izvršilnega naslova ne izključi, potem velja, da lahko obveznost izvira iz katerega koli izvršilnega naslova. Glede argumenta močnejše veljave materialnega predpisa nad procesnim predpisom, da je sodne penale mogoče določiti le, če obveznost izvira iz pravnomočne odločbe, kot določa 269. člen OZ, je pripomniti, da je v ZIZ zakonodajalec upniku podelil večji obseg pravic, ki mu jih kar tako ni mogoče odvzeti. Ko izvršilno sodišče prejme upnikov predlog za določitev sodnih penalov, bo najprej presojalo, iz katere listine izvira dolžnikova nedenarna obveznost. Če bo taka listina izvršilni naslov, ki ni bil izdan kot posledica pravnomočno končanega sodnega postopka, na kakšni podlagi naj bi izvršilno sodišče upnikov predlog zavrnilo? Ker odgovora na to ni mogoče dati, in ker ZIZ določa širši pojem kot OZ, je mogoče skleniti, da je predlog za določitev sodnih penalov dopustno vložiti vselej, kadar upnik razpolaga z izvršilnim naslovom (17. člen ZIZ), in ne le s pravnomočno odločbo (sodno odločbo ali sodno poravnavo).
Hrvaška ima sodne penale urejene zelo podobno kot Slovenija. ZIP, ki je veljal tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, je govoril o dolžnikovi nedenarni obveznosti, ki izhaja iz pravnomočne sodbe. Hrvaški zakonodajalec je zato ZIP dopolnil tako, da je v prvem odstavku 247. člena Ovršnega zakona posebej zapisal, na podlagi katerih izvršilnih naslovov je mogoče vložiti predlog za določitev sodnih penalov (na podlagi pravnomočne sodne odločbe, sodne poravnave ali notarske listine).
Poleg tega, da upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, iz katerega izhaja dolžnikova obveznost, so pogoji za določitev sodnih penalov še: da je obveznost, ki jo mora dolžnik izpolniti, nedenarna, da dolžnik svoje obveznosti ni pravočasno izpolnil (paricijski rok je potekel), da je upnik vložil predlog za njihovo določitev ter da upnik še ni vložil predloga za izvršbo (negativna predpostavka za določitev sodnih penalov).
2.2.1. Problem nedenarnih obveznosti
2.2.2. Kdaj preneha upnikova pravica predlagati določitev sodnih penalov
2.2.3. Dopustnost vložitve predloga za določitev sodnih penalov, če v izvršilnem naslovu ni bil določen paricijski rok
2.2.4. Dopustnost vložitve predloga za določitev sodnih penalov v motenjskih sporih
3. Pravna narava in namen sodnih penalov
4. Sklep
Nadaljevanje članka >> Irena Merc: Vložitev predloga za izvršbo ali predloga za določitev sodnih penalov, Podjetje in delo, 2015, št. 8
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
