Od uveljavitve postopka osebnega stečaja pa vse do danes je bilo začetih več kot enajst tisoč postopkov osebnega stečaja, največjo "priljubljenost" pa je ta postopek dosegel v preteklih dveh letih, saj predlagatelju - dolžniku ni treba založiti predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Iz javno dostopnih podatkov AJPES-a je razvidno, da je bilo od 1. januarja 2014 do konca leta 2015 začetih kar 8.277 postopkov osebnega stečaja. Ob tolikšnem številu se zato pojavljajo številna vprašanja, povezana z nekaterimi instituti postopka osebnega stečaja, kot tudi vprašanja upnikov s terjatvami do dolžnikov v postopku osebnega stečaja. Posebno poglavje pa so zlorabe (procesnih) pravic dolžnikov - predlagateljev osebnega stečaja.
S temi in drugi vprašanji ter zlorabami pravic v postopkih osebnega stečaja pa je bil očitno seznanjen tudi zakonodajalec, saj je Ministrstvo za pravosodje pripravilo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (predlog novele ZFPPIPP-G), v katerem je levji delež sprememb in dopolnitev namenjen prav postopku osebnega stečaja.
Na področju osebnih stečajev so predlagane naslednje spremembe in dopolnitve:
- nova šesti in sedmi odstavek 383. člena ZFPPIPP vsebujeta ustrezna pojasnila pravila o smiselni uporabi 378. in 380. člena ZFPPIPP v postopkih osebnih stečajev;
- zaradi optimizacije poslovanja v postopkih osebnega stečaja se z novim osmim odstavkom 383. člena ZFPPIPP podaljšajo obdobja za nadaljnja redna poročila upravitelja;
- v novem 383.b členu ZFPPIPP so določene dodatne obveznosti dolžnika glede sodelovanja s sodiščem in upraviteljem in zahteva, da v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja navede tudi kontaktne podatke, prek katerih je zanesljivo dosegljiv. Po dopolnjenem 384. členu ZFPPIPP mora stečajni dolžnik upravitelja med postopkom obveščati tudi o morebitni spremembi teh kontaktnih podatkov. Kršitev teh sodelovalnih dolžnosti je določena tudi kot dodatna ovira za odpust obveznosti (sprememba 401. člena ZFPPIPP);
- s spremembo 389. člena ZFPPIPP se tudi v postopku osebnega stečaja glede omejitve zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, uporablja 102. člen ZIZ, ki ureja te omejitve v postopku individualne izvršbe;
- s spremembo prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP se obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika podaljša s treh na pet let. Hkrati se razširi nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih je mogoče izpodbijati v tem daljšem obdobju, tako da poleg poslov z ožje povezanimi fizičnimi osebami zajema tudi posle s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom ali ožje povezanimi fizičnimi osebami stečajnega dolžnika;
- s spremembo 399. člena ZFPPIPP se določajo nekatere dodatne ovire za odpust obveznosti z namenom omejiti možnosti zlorabe tega pravnega instituta;
- novi osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP omogoča, da sodišče za stečajnega dolžnika, ki prejema le minimalne osebne prejemke, ki ne presegajo socialnega minimuma ali ga presegajo za neznaten znesek, na predlog upravitelja skrajša preizkusno obdobje. Če pri takem stečajnem dolžniku ni obetov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke, sodišče določi obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti. Zaradi uskladitve s to spremembo se spreminjata tudi 403. in 406. člen ZFPPIPP tako, da lahko stečajni dolžnik z ugovorom proti odpustu obveznosti zahteva skrajšanje preizkusnega obdobja;
- po spremenjenem 404. členu ZFPPIPP se rok za ugovor proti odpustu obveznosti glede vseh ugovornih razlogov podaljša tako, da se lahko vloži do poteka preizkusnega obdobja;
- s spremembo drugega odstavka 411. člena ZFPPIPP se rok za vložitev tožbe za razveljavitev odpusta obveznosti z dveh let podaljšuje na tri leta;
- novi tretji do peti odstavek 411. člena ZFPPIPP dajejo upnikom, ki po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti najdejo dolžnikovo premoženje, ki ga je ta pridobil pred odpustom obveznosti (in ga prikril), možnost, da dosežejo razveljavitev odpusta obveznosti že, če predlagajo začetek stečajnega postopka nad takim premoženjem. V tem primeru uveljavljanje zahtevka za razveljavitev odpusta obveznosti ni vezano na triletni rok.
Zloraba pravice dolžnika, da vloži predlog za začetek osebnega stečaja
Predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko vloži dolžnik sam ali pa upnik. Vsak predlagatelj mora spoštovati namen postopka osebnega stečaja in tudi to, da se lahko postopek osebnega stečaja vodi zgolj zoper insolventne dolžnike. Kadar je predlagatelj upnik, mora v predlogu verjetno izkazati svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Predlog za začetek stečajnega postopka pa mora (med drugim) vsebovati tudi opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih.
Kadar predlog za začetek osebnega stečaja vloži dolžnik sam, se zanj ne uporablja domneva insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP, ampak sodišče po splošnem pravilu (določenem v prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP) izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen. Dolžnik je tako ali tako dolžan (zaradi ugotovitve stanja premoženja, ki spada v stečajno maso) k predlogu za začetek postopka osebnega stečaja priložiti poročilo o stanju premoženja. Podpis dolžnika na tem poročilu mora biti notarsko overjen, upravna overitev ne zadošča. Sodišče mora na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju, ki vsebuje tudi popis dolžnikovega premoženja, presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. Dolžnik običajno hkrati s predlogom za začetek stečajnega postopka vloži tudi predlog za odpust obveznosti. Če je dolžnik v poročilu o stanju svojega premoženja karkoli zamolčal, je to sicer razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, seveda le v primeru, če kdo (običajno upravitelj) odkrije, da je dolžnik karkoli zamolčal.
Vloga upravitelja pri ugotavljanju stanja dolžnikovega premoženja
Zakon v 384. členu upravitelju omogoča, da določene podatke zahteva od dolžnika ali pa od upravljavcev podatkov. Tako mora dolžnik upravitelju na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Zakon tako upravitelju odločitev, ali bo zahteval dodatna pojasnila in dokumente od dolžnika, zgolj prepušča, žal mu tega tudi ne nalaga.
Kdaj in v koliko primerih se upravitelj odloči za tako zahtevo do dolžnika, ostaja neznanka, odvisno pa je tudi od "zagnanosti" posameznega upravitelja. Ta aktivnost upravitelja je nedvomno tudi povezana z (nizko) nagrado upravitelju, ki mu pripada za to fazo postopka in se izplača iz predujma.
Zato menim, da bi bila primernejša zakonska ureditev, da bi poročilo dolžnika o stanju njegovega premoženja moralo vsebovati tudi podatke o premoženju in poslih, ki jih je dolžnik izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Če bi dolžnik karkoli zamolčal, bi bila sankcija takojšnja ustavitev postopka odpusta obveznosti.
Poleg tega lahko upravitelj zahteva podatke o dolžniku in njegovem premoženju pri upravljavcih podatkov, ti pa morajo upravitelju na njegovo zahtevo (brez plačila takse ali drugega nadomestila) posredovati vse podatke, vključene v zbirke osebnih podatkov, ki jih upravljajo, pomembne za ugotovitev pravnega položaja in premoženja stečajnega dolžnika, premoženja njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena ZFPPIPP.
Upravitelj lahko pridobiva zlasti podatke:
1. številke denarnih računov ter stanje in promet na njih,
2. številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na njih,
3. stanje denarnih in drugih depozitov pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi,
4. podatki o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih,
5. lastninska in druge stvarne pravice na nepremičninah,
6. podatki, vpisani v registru prometnih dovoljenj,
7. podatki, vpisani v registru plovil in letal, in
8. podatki o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju.
Zakon sicer daje možnost upravitelju, da upravljavce podatkov brezplačno zaprosi za številne podatke, vendar s takim pridobivanjem podatkov nastanejo še materialni stroški (kuverta, papir in poštnina za priporočeno pošiljko) ter strošek dela. Če bi upravitelj želel opraviti poizvedbe prav pri vseh upravljavcih podatkov, bi moral napisati več deset kuvert (!), kar pa je nesorazmeren strošek, ob predpostavki, da nagrada upravitelja vključuje nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen računovodskih storitev v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in sestavljanjem računovodskih izkazov in davčnih obračunov v stečajnem postopku, storitev pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, posredniških storitev pri prodaji premoženja na borznem ali drugem organiziranem trgu, na katerem lahko trgujejo samo pooblaščeni udeleženci tega trga, storitev arhiviranja dokumentacije v skladu s predpisi o arhiviranju in drugih storitev, za katere je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam. Stroške, nastale s poizvedbami o dolžnikovem premoženju, mora torej upravitelj kriti iz nagrade, ki v tej fazi postopka znaša 710,25 evra brez DDV.
Ob upoštevanju, da je iz javno dostopnih podatkov na AJPES-u razvidno, da vsak upravitelj vodi v povprečju okoli sto postopkov osebnega stečaja, bi dosledna uporaba možnosti poizvedovanja o dolžnikovem premoženju pomenila nesorazmerno porabo časa in tudi materialnih stroškov. Zato se v praksi ta možnost upravitelja, da opravi poizvedbe o dolžnikovem premoženju, bolj redko (ali pa sploh ne) uporablja.
Nadaljevanje članka > Dida Volk: Aktualna vprašanja osebnega stečaja ali na portalu Pravna praksa, št. 5, 2016.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
