Velja namreč spomniti, da 495. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da se premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, družbenikom ne sme izplačati. Pri tem se v premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 475. člena ZGD-1, ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu, po sedmem odstavku 38.a člena ZGD-1, ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Pravni posel, ki ni sklenjen v skladu s prejšnjim stavkom, je ničen. V skladu s prehodnimi določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) se vse družbe v roku enega leta od uveljavitve novele (torej do 8. avgusta 2016) uskladijo s to določbo.
Po določbah 38.a člena ZGD-1 se za družinskega člana se štejejo zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre
V skladu z določbami 475. člena ZGD-1 mora osnovni kapital znašati vsaj 7.500 evrov. Pri tem je osnovni vložek lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek. Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun, kot stvarni vložek pa se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju. Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register.
Zakonske določbe torej določajo, da morajo vsi tisti, ki imajo v poslovnih knjigah knjiženo posojilo lastnikom oziroma družbenikom do višine ustanovnega kapitala, do navedenega datuma izvedejo vračilo posojila oz. knjižno denar vrnejo podjetju. Po navedeni določbi namreč minimalni osnovni kapital ne biti terjatev do družbenikov, kot je bilo izkazano povsod tam, kjer so si družbeniki pri svoji družbi sposodili kapital iz naslova.
S spremembo želi država otežiti veriženje podjetij oziroma ustanavljanje podjetji na zalogo. Praksa je namreč pokazala, da so lahko do sedaj – torej do uveljavitve zadnje novele ZGD-1I, družbeniki takoj po ustanovitvi družbe dvignili denar s transakcijskega računa kot posojilo od družbe in z njim ustanovili novo družbo. Tako je bilo mogoče zgolj z minimalnim vložkom, tj. 7.500 evrov, ustanoviti več družb. V praksi so bili namreč primeri, ko so družbeniki ustanovili tudi po 100 in več družb ter s tem izigravali načelo svobodne podjetniške iniciative ter dobrih poslovnih običajev, kar je šlo največkrat v škodo vseh, ki so s takšnim podjetjem sodelovali.
V skladu s 684. členom ZGD-1 je prekrškovni organ Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bo v primeru kršitve navedene obveznosti po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave (npr. na podlagi prijave posameznika, AJPES, računovodskega servisa, FURS itd.) v skladu z določbami Zakona o prekrških (ZP-1) uvedel postopek o prekršku. Prav tako pa podjetnikom grozijo globe od 15.000 do 45.000 evrov če gre za veliko družbo, od 10.000 do 30.000 evrov za srednjo družbo, majhna družba je lahko oglobljena s plačilom od 2.500 do 15.000 evrov, mikro družba pa s plačilom globe od 1.000 do 6.000 evrov. V skladu z določbami 685. členom ZGD-1 pa navedene globe veljajo tudi za prekršek, če bo družba izplačala družbenikom premoženje, ki je potrebno za ohranjanje osnovnega kapitala.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
