Ali je uporaba aplikacij za prepoznavanje aplikacij za blokiranje oglasov v nasprotju z direktivo o e-zasebnosti?
18.05.2016
Uporaba aplikacij za blokiranje oglasov v brskalniku je zelo pogosta, saj vedno pogostejše spletno oglaševanje lahko uporabniško izkušnjo spletnega brskanja pripelje do roba živčnega zloma, zagotovo pa vsaj upočasni. Lastniki spletnih strani na drugi strani so močno odvisni od oglasov, zanašajo se večinoma na merjenje statistike prikazov oglasov na spletni strani (impressions) in števila klikov.
Zaradi takih načinov ustvarjanja prihodkov, so se nekateri odločili za uporabo programov (ad-blocker detection software), ki zaznajo uporabo programov, ki onemogočajo prikaz oglasov (ad-block applications). Take aplikacije zaznajo namestitev aplikacije za blokado oglasov na napravah in onemogočijo dostop tej napravi do spletnega mesta ali do določene vsebine, če ne onemogočijo aplikacije oz. spletnega mesta ne dodajo na belo listo dovoljenih spletnih mest.
V javnost pa je prišlo pismo Evropske komisije, ki izraža stališče, da bodo aplikacije za zaznavanje aplikacij za blokiranje oglasov spadale v okvir uporabe 3. odstavka 5. člena direktive o e-zasebnosti. Ta člen dovoljuje shranjevanje informacij ali dostop do informacij, ki so shranjene v terminalski opremi uporabnika, če je uporabnik v to privolil in je bil deležen jasnih in celovitih informacij. Gre za zakonodajo, ki ureja tudi piškotke, ko uporabnik mora biti obveščen o obsegu delovanja piškotkov na posamezni spletni strani ter mora s klikom dovoliti uporabo piškotkov. Komisija je mnenja, da spadajo aplikacije za zaznavo nameščenih aplikacij za blokado oglasov v isto kategorijo kot piškotki, saj te aplikacije prav tako namestijo oz. shranijo skript (program, koda v skriptnem jeziku) na napravi uporabnika.
To mnenje je v skladu z navodili Delovne skupine Člen 29, ki je 3. odstavek 5. člena direktive razložila tako, da ureja vse tehnologije sledljivosti in ne zgolj piškotkov. V recitalih 24 in 65
direktive 2009/136 je navedena tudi vohunska programska oprema, ki naj bi v skladu z mnenjem komisije spadala v okvir 3. odstavka 5. člena direktive. Če bi lastniki spletnih strani morali od uporabnikov pridobiti soglasje za uporabo aplikacij za zaznavo blokad oglasov, kot velja v primeru piškotkov, bi to praktično izničilo njihovo uporabnost, saj uporabniki teh aplikacij take privolitve najbrž ali v večini primerov ne bi dali. S tako ureditvijo bi bili lastniki spletnih strani in oglaševalci primorani v iskanje alternativnih inovativnih rešitev. Dokler situacija ni razjasnjena, bi morali uporabniki spletnega oglaševanja razmisliti o vključitvi čimbolj celovitih določb glede uporabe sledljivih tehnologij v svoja pravila o zasebnosti oz. pogoje poslovanja. Potrebno je tudi preveriti pogodbe z oglaševalci oz. lastniki spletnih mest, če so določene kakšne obveznosti pridobiti privolitev uporabnikov za obdelovanje njihovih podatkov.
Pripravil: Miha Jesenko
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.