c S

Z novelo ZDavP-2I tudi spremembe pri izvršbi na premičnine

04.05.2016

Poleg vrste vsebinskih sprememb in sprememb na področju pobiranja in obravnave davkov je novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2I) pri nesla tudi nekaj sprememb pri davčni izvršbi na premičnine.

V skladu s 179. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) se davčna izvršba na premičninah opravi z rubežem, cenitvijo in s prodajo premičnin. Davčni organ vroči sklep o izvršbi dolžniku na kraju samem pred začetkom rubeža in od njega zahteva, da plača znesek, naveden v sklepu o izvršbi. Pri tem se rubež lahko opravi tudi, če dolžniku ni mogoče vročiti sklepa o izvršbi, če bi bil ogrožen namen davčne izvršbe. V tem primeru se sklep o izvršbi vroči dolžniku po opravljenem rubežu. Ne glede na čas oprave rubeža pa je dolžnost davčnega organa, da o opravljenem rubežu obvestiti dolžnika, če dolžnik pri njem ni bil navzoč.

Pri tem velja poudariti, da se smejo zarubiti le premičnine, ki so v lasti oziroma posesti dolžnika. V skladu s 177. Členom ZDavP-2 z davčne izvršbe izvzeti predmeti za osebno rabo dolžnika in ki so njemu in njegovemu gospodinjstvu nujno potrebno, kot so:

  • obleka, obutev, perilo, posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari ter drugi predmeti za osebno rabo;
  • hrana in kurjava, če so nujni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev;
  • delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu oziroma kmetici nujni za opravljanje kmetijske dejavnosti, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;
  • redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov;
  • medicinsko-tehnični pripomočki, ki so dolžniku potrebni za zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo in so opredeljeni v pravilih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje;
  • gasilska zaščitna in reševalna oprema ter druga sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.

Prav tako davčne izvršbe proti pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, ni mogoče izvršiti na stroje, orodje in druge delovne priprave, v kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter na surovine, polizdelke, namenjene za predelavo, in pogonsko gorivo, v kolikor ne presegajo količine, potrebne za trimesečno povprečno proizvodnjo. V kolikor dolžnik davka ne plača v šestih mesecih od dneva zapadlosti, se davek ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko izterja tudi iz sredstev, s katerimi opravlja dejavnost, če se je v tem času brez uspeha poskušala opraviti davčna izvršba iz dohodkov in drugega premoženja.

V skladu z ureditvijo 182. člena ZDavP-2 lahko davčni organ zarubi tudi premičnine, ki so po izjavi dolžnika v lasti tretje osebe. V kolikor davčni organ s strani tretje osebe predloženega dokazila o lastništvu na zarubljeni stvari ne šteje za verodostojnega, tretjo osebo napoti na pravdo (na ugotovitev lastninske pravice). V kolikor je tretja oseba pravočasno vložila tožbo je bil doslej postopek prodaje zarubljenih premičnin zadržan do zaključka postopka pred sodiščem, kar je zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov vodila v zmanjševanje vrednosti zarubljenih premičnin, kar je bilo v škodo dolžniku kot tudi davčnemu organu, saj je bil zaradi kasnejše prodaje poplačan znatno nižji delež dolga.

Po novi ureditvi pa lahko davčni organ kljub vloženi tožbi za ugotovitev lastninske pravice prodal sporne premičnine, če gre za hitro pokvarljivo blago, če je hramba povezana z nesorazmernimi stroški ali če oceni, da se vrednost premičnine zmanjšuje.

V primeru, da bo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljena lastninska pravica tretje osebe na zarubljeni in že prodani premičnini, pa bo moral davčni organ lastniku povrniti kupnino z zamudnimi obrestmi po pravilih Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

Pri izvajanju rubeža sme uradna oseba v navzočnosti dveh prič odpreti zaprte prostore, da bi se lahko opravil rubež, v kolikor dolžnik noče sam odpreti poslovnih prostorov ali drugih prostorov, namenjenih za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in pokazati premičnine, ki se nahajajo v teh prostorih. Če uradna oseba sama ne more sama opraviti rubeža zaradi fizičnega upiranja, pa lahko  na podlagi sklepa davčnega organa zahteva pomoč policije, da jo zavaruje pri izvršitvi sklepa pri krajevno pristojni policijski postaji, glede na kraj, kjer se opravlja rubež.

V skladu s 186. členom ZDavP-2 se zarubljene premičnine lahko hranijo pri dolžniku. Dolžnik pa lahko zarubljene premičnine uporablja z dovoljenjem in sklepom davčnega organa. Do sedaj je davčni organ poslal sklep o izvršbi z rubežnim zapisnikom organu, pri katerem je bilo motorno oziroma priklopno vozilo vpisano v evidenco registriranih vozil z zahtevo, da se v to evidenco vpiše rubež. Po novem pa sklepov o izvršbi pristojnim organom ni več potrebno pošiljati, saj je s spremembo 188. člena določena obveznost Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), da po uradni dolžnosti pošlje podatke o rubežu in prepovedi razpolaganja organom, ki vodijo uradne evidence, v katerih je premičnina vpisana, in jih vpišejo v evidence in listine, s katerimi se dokazuje lastništvo.

S tem se poenostavlja pošiljanje podatkov pristojnim organom za namene rubeža in ureditev prilagaja tehnični ureditvi Registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (RZPP), ki ga vodi AJPES. Le-ta je namreč povezan z bazami organov, ki vodijo uradne evidence, v katere so te premičnine vpisane.

Velja omeniti tudi spremembo 197. člena ZDavP-2, ki določa prodajo zarubljenih premičnin na javni dražbi, kjer je po novem določeno, da se zarubljene premičnine prodajo najboljšemu ponudniku, ki je na javni dražbi ponudil najvišjo ceno. Če ta ne plača kupnine v roku iz 199. člena ZDavP-2 (takoj po končani javni dražbi oziroma v treh dneh po končani javni dražbi, če ni vložen ugovor, oziroma takoj, ko davčni organ odloči o ugovoru), pa se premičnina lahko proda naslednjemu najboljšemu ponudniku, ki v to privoli.

Namen te spremembe je povečati delež prodaj zarubljenih premičnin že na prvi javni dražbi in preprečiti zlorabe dražiteljev, ki so na javni dražbi s ponudbo nesorazmerne visoke ceno in neplačilom kupnine dosegli znižanje izklicne cene za drugo javno dražbo.

Prav tako se z zaostritvijo pogojev za vračilo varščine želi povišati delež uspešnosti prvih javnih dražb, pospešiti in povečati učinkovitost davčne izvršbe, preprečiti izigravanje pravil o poteku javne dražbe kot tudi zaščititi interes dolžnika ter k javni dražbi vabiti le resne ponudnike.

Z dopolnitvijo četrtega odstavka 201. člena ZDavP-2 pa je določen še dodatni pogoj za upoštevanje ponudbe oziroma veljavnost ponudbe, in sicer, da ponudba dosega vsaj polovico ocenjene vrednosti premičnine, s čemer se želi preprečiti prodaja zarubljenih premičnin po ceni, ki je nižja od izklicne cene na drugi javni dražbi.


Oglejte si še druge članke s področja Davčni postopek in davčna služba

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?





Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.