1. Sodišče
Na Sodišču je bilo v letu 2015 vloženih 713 zadev, kar je največ doslej z izjemo leta 1979 (glej opombo 1), in pomeni 15 % več vlog v primerjavi z letom 2014. Med vlogami je opaziti predvsem več pritožb in predlogov za predhodno odločanje. Na sodišču je bilo leta 2015 rešenih 616 zadev, kar je sicer 14 % manj kot leta 2014, ko je bilo rešenih 719, vendar pa je to verjetno posledica manjšega pripada zadev leta 2014, ki so se zato še lahko obravnavala v preteklem letu. Pozitivni trendi so se pokazali tudi pri dolžini postopkov, torej so bili končani hitreje. Le pri predlogih za predhodno odločanje se je čas odločanja povečal za tretjino meseca, kar je verjetno posledica večjega števila takih vlog.
2. Splošno sodišče
Velika sprememba se je zgodila na Splošnem sodišču, saj je bilo leta 2015 rešenih 987 zadev, kar je 21 % več zadev kot leto poprej, ko je bilo končanih do takrat rekordnih 814 primerov. V primerjavi z letom 2010 je bilo lani rešenih skoraj 90 % več zadev. Pozitivni trend se pripisuje sprejetim reformam pred leti in velikemu vloženemu trudu.
Na splošno se pripad zadev povečuje od samega začetka, še vedno pa je bil največji leta 2014, ko je bilo vloženih 914 zadev. Lanskoletnih 831 vlog pomeni 9 % zmanjšanje pripada, primerjava triletnega obdobja 2013-2015 proti 2008-2010 po povprečju vloženih zadev pa kaže na 40 % povečanje.
Na Splošnem sodišču so dosegli tudi zmanjšanje odprtih postopkov, saj se je število nerešenih zadev zmanjšalo za malo več kot 10 %. Prav tako se zmanjšuje tudi povprečna dolžina postopkov, primerjava preteklega leta in leta 2014 kaže na malo več kot 10 % zmanjšanje, to je za 2,8 meseca.
3. Sodišče za uslužbence
Najmanjše spremembe glede na statistiko je opaziti na sodišču za uslužbence. Število vlog leta 2015 se je glede na leto 2014 povečalo za 6 %, to je iz 157 na 167 novih vlog, nespremenjeno pa ostaja število rešenih zadev v teh dveh letih. Tudi število nerešenih zadev v primerjavi z letom 2014, ko jih je bilo 216, se je malo povečalo, in sicer na 231. Povprečno trajanje postopka pa se je tudi nekoliko zmanjšalo, in sicer za 0,6 %, z 12,7 meseca v letu 2014 na 12,1 meseca v letu 2015.
Evropsko sodišče za človekove pravice
Splošne ugotovitve glede sodne statistike Evropskega sodišča za človekove pravice za leto 2015 (dokument vsebuje tako splošne statistične podatke kot tudi podatke za posamezne države) kažejo na manjši pripad zadev (že drugo leto zapored), kar je delno posledica spremenjenega 47. člena Poslovnika Sodišča, ki ureja vlaganje novih zadev oz. jasno vsebino, ki jo mora imeti vloga in s tem omogoča hitrejši pregled veljavnosti vlog. Delno pa verjetno posledica manjšega zanimanja in s tem manjšega števila novih vlog. Zaradi manjšega pripada zadev in večjega števila zavrženih vlog je sodišču uspelo zmanjšati tudi število nerešenih zadev.
Novih vlog je bilo v letu 2015 40.650, kar je 28 % zmanjšanje glede na predhodno leto (56.200). Že drugo leto zapored je pripad manjši, lanskoletno zmanjšanje npr. je bilo za 15 %. Zmanjšalo se je tudi število prekinjenih postopkov (45.576), in sicer kar za 47 % v primerjavi z letom 2014, ko je bilo število prekinjenih zadev 86.068. Je pa število prekinjenih postopkov preseglo število novih zadev za več kot 4.900 in tudi zaradi tega se je zmanjšalo število nerešenih zadev za 7 %, konec lanskega leta jih je bilo 10.652. Največ nerešenih primerov pred sodiščem so konec lanskega leta imele Italija (2421), Turčija (1591) in Rusija (1549). Slovenija je konec lanskega leta imela pred sodiščem 309 nerešenih zadev, sedem več kot leto prej.
Leta 2015 je bilo na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) rešeno največje število primerov doslej. Lani so tako zaključili skupno 1.537 primerov, leta 2014 pa 1.502. Številni zaključeni primeri se nanašajo na predolge sodne postopke.
Vse ostale statistične podatke (splošna statistika in viseči primeri za leti 2015 in 2016, kršitve po členih za leto 2015 in od leta 1959 naprej, začasni ukrepi 2012-2015, ter statistika prejšnjih let) si lahko ogledate na podstrani Statistics na portalu Evropskega sodišča za človekove pravice.
Pripravil: Miha Jesenko
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
