V zadevah, kot je razveza zakonske zveze, moramo razumeti, da je že sama razveza za zakonca, za otroke pa še posebej, v večini primerov čustveno naporna in boleča. Zato je pomembno, da so zakonci različnih nacionalnosti in različnih državljanstev dobro obveščeni o najnovejših pravnih možnostih, ki se jim ponujajo za uspešno, hitro in kompromisno pot do razveze. Nacionalne zakonodaje se na področju razvez precej razlikujejo, zato je EU sprejela uredbe (Bruselj IIa ali II bis, Uredba Rim III, Uredba o preživninah in Predlog uredbe Rim IV), s katerimi želi poenotiti postopke in zakoncema, ki imata različno državljanstvo in (ali) ne prebivata v isti državi, zagotoviti večjo pravno varnost in predvidljivost.
Kako velik problem so mednarodne razveze, ponazarjajo podatki, da se letno razveže okoli 170.000 parov z različnim državljanstvom. Večina teh se na sodišču sooči s težavami, saj se nacionalne zakonodaje, še zlasti na področju družinskih zadev, zelo razlikujejo. Že samo določanje pristojnosti sodišča za razvezo med zakoncema povzroča prepire, saj imajo različni pravni sistemi različne posledice v finančnem smislu, trajanju postopka itd. Spori se lahko zapletejo tudi zato, ker nekatere države v ločitvenih postopkih uporabljajo samo svoje pravo, ne glede na državljanstvo in prebivališče zakonskih partnerjev, spet v drugih državah pa presojajo, katera zakonodaja bi bila za posamezen par primernejša.
Za primerjavo navajam irsko zakonodajo, ki določa, da se postopek in obveznosti zakoncev urejajo po irskem pravu, ne glede na državljanstvo zakoncev. Ločitveni postopki so zapleteni in dolgotrajni, partnerja pa morata pred dokončno razvezo preživeti ločeno še štiri leta "obdobja za premislek", predno je njuna zakonska zveza dokončno razvezana. Na drugi strani pa imamo Španijo z bolj "liberalno" zakonodajo glede razvez, kjer postopek poteka hitreje.
Razveza zakonske zveze v (nekaterih) tujih pravnih redih
Nekateri pravni redi poleg razveze zakonske zveze poznajo še t. i. "ločitev od mize in postelje", z angleškim izrazom legal separation, pri kateri je izdan sodni nalog, da zakonca prekineta skupno življenje, a sta še vedno poročena. Po poteku določene dobe ločitev preide v razvezo (konverzija), če se zakonca v tem času ne "pobotata". Čas, ki mora preteči, je v posameznih pravnih redih različno dolg - na primer v Avstriji in Islandiji šest mesecev, v Nemčiji, Španiji in Romuniji eno leto, v Italiji tri leta. Ločitev od mize in postelje se obravnava kot pogoj za razvezo zakonske zveze. Slovenski pravni red tega instituta ne pozna (več), zato naša sodišča za take pravde niso pristojna.
V nekaterih državah so za odločanje o zakonskih sporih in sporih glede starševske odgovornosti pristojni upravni organi, in ne sodišče. Tako na Danskem, Finskem, v Estoniji, Litvi, Rusiji in Ukrajini razvezo razglasi upravni organ, a je izenačena s sodno razvezo.
Posebnost nizozemskega prava do leta 2009 je bila, da lahko razveže zakonsko zvezo tako, da jo pretvori v registrirano partnerstvo - ta oblika se z angleškim izrazom imenuje lightning divorce. Postopek je bil tak, da je nizozemski notar pretvoril zakonsko zvezo v registrirano partnerstvo in ta pravni akt je bil vložen v pravni register registriranih partnerjev, po treh tednih pa je bil možen razpad registriranega partnerstva, ki ga je ugotovil isti notar, če je bilo podano soglasje strank. Torej se za razpad ni zahtevala odločitev sodišča.
Kot zanimivost naj omenim Malto, kjer je šele oktobra leta 2011 začel veljati zakon, ki dovoljuje razvezo zakonske zveze. Malta je bila še edina članica EU, ki ni dovoljevala razvez. Prebivalci Malte so se do tedaj lahko razvezali le v tujini, je pa priznavala razveze s strani tujih sodišč. Na Filipinih razveza še vedno ni legalizirana.
Danes obstajata v glavnem dve načeli določanja razveznih razlogov: krivdno načelo in načelo omajanosti zakonskega razmerja. Med krivdne razloge spadajo na primer prešuštvo, streženje po življenju, neutemeljena zapustitev, grdo ravnanje oziroma nasilje. Krivdno načelo zasledimo v Belgiji in Avstriji. Načelo omajanosti zakonske zveze pa je prisotno v Sloveniji, na Nizozemskem, na Češkem, v Italiji in na Švedskem.
Večina razvez zakonskih zvez na Kitajskem se ne opravi na sodišču, ampak se zahteva za razvezo vloži pri ustrezni "pisarni za registrirane zakonske zveze". To velja samo za sporazumne razveze in ne velja za mednarodne zakonske zveze, v katerih je eden od zakoncev tujec. Te je treba zahtevati pri sodišču. Da kitajsko sodišče obravnava tak primer, mora biti eden od zakoncev državljan Kitajske in tam dejansko prebivati vsaj eno leto. Zahteva za razvezo se lahko vloži v kraju, kjer prebiva zakonec, ki je kitajski državljan.
Italija je nedavno (leta 2015) po več kot 40 letih dobila nov zakon o razvezi zakonske zveze, ki bo parom v Italiji olajšal razvezo. Poslanska zbornica je sprejela zakon, ki bistveno skrajšuje roke za razvezo zakonske zveze. V Italiji je bilo doslej določeno, da morajo med dejansko ločitvijo in uradno razvezo zakonske zveze miniti tri leta. Zdaj so ta rok skrajšali na leto dni. Če gre za sporazumno razvezo zakonske zveze, zadostuje pol leta, ne glede na to, ali ima par otroke ali ne.
V primeru razveze zakonske zveze na Tajskem med tajskim državljanom in tujcem oziroma tujko bo tajski zakonec predlagal t. i. nesporno razvezo, angleško uncontested divorce, saj je ta razveza na Tajskem pogosteje uporabljena. To je upravna (administrativna) oblika razveze, za katero ni potreben poseben razlog, zakaj se želita zakonca razvezati. Izvede se pri njihovem lokalnem registru, kjer je bila registrirana tudi njuna zakonska zveza. Tujci morajo biti posebno previdni pri izbiri te razveze, saj vse države take oblike razveze ne priznavajo. Lahko nastanejo problemi, ko se želi tujec vnovič poročiti.
V skladu s šeriatskim pravom daje sirska zakonodaja možu posebno pravico do razveze, torej kadarkoli, kjerkoli in brez posebnega razloga. Zakonska zveza se razveže z izjavo "Ločujem se" ali "Ločujem se od svoje žene". Ženske v primeru razveze nimajo enakih pravic. Žena lahko pod določenimi pogoji, v primeru zlorabe in poškodbe, od verskega sodnika zahteva sodno razvezo, imenovano Khul. Če se ženska vnovič poroči, izgubi skrbništvo nad otroki, ki v tem primeru pripada izključno očetu. Januarja leta 2000 je egipčanski zakonodajalec sprejel zakon, s katerim je bila ženskam (končno) dodeljena pravica do vložitve vloge za razvezo brez krivdnega razloga. To pomeni, da ne potrebuje več soglasja moža za razvezo in ji ni treba dokazovati grdega ravnanja oziroma zlorabe s strani moža.
Pri razvezi zakonske zveze z mednarodnim elementom se državljani EU in državljani tretjih držav soočajo s štirimi glavnimi težavami.
- Zakonec težko predvidi, katero pravo se bo uporabilo za razvezo zakonske zvezeKatero pravo se bo uporabilo za razvezo zakonske zveze, je odvisno od nacionalnih kolizijskih pravil držav, v katerih je zahteva za razvezo vložena. Nekatera sodišča vedno uporabijo pravo svoje države (tako je v sedmih državah članicah), v drugih državah pa se uporabi hierarhija naveznih okoliščin (na primer državljanstvo, stalno oziroma običajno prebivališče).
- Pomanjkanje prožnosti in avtonomije strankVečina nacionalnih zakonodaj zakoncema ne omogoča nobene avtonomije in predvideva samo eno rešitev v danem položaju (na primer uporaba prava skupnega državljanstva zakoncev). Problem nastane, ko se državljani čutijo tesneje povezani z državo, v kateri so živeli dolgo časa, čeprav niso njeni državljani.
- Hitenje na sodiščeIzraz hitenje na sodišče (angl. rush to court) pomeni, da lahko zakonec vloži tožbo za razvezo pred drugim zakoncem na tisto sodišče, ki bo zagotovilo uporabo tistega prava v postopku za razvezo zakonske zveze, ki bo ščitilo njegove interese. Za čezmejna civilnopravna razmerja so običajno pristojna sodišča več držav, in ker vsako sodišče uporablja svoje lastno kolizijsko pravo, to lahko pomeni, da stranke z izbiro sodišča vplivajo na vsebinsko odločitev v zadevi. Posledica tega je privilegiranost stranke, ki si lahko zagotovi intenzivno pravno svetovanje.
- Potencialne težave za državljane EU, ki prebivajo v tretji državiPri državljanih EU, ki živijo v tretji državi in se želijo razvezati, lahko pride do težav pri dostopanju do sodišč držav EU. Nacionalna pravila tretjih držav o subsidiarnosti pristojnosti, ki vzpostavijo pravico do dostopa na drugo sodišče, so različna in lahko se zgodi, da ne zagotavljajo možnosti dostopa do drugega sodišča na podlagi državljanstva enega od zakoncev. Take ureditve lahko privedejo do primerov, ko zakonca ne moreta zahtevati razveze ne v tretji državi niti v EU, saj jima pravila za sodno pristojnost v Uredbi Bruselj II bis tega ne omogočajo, prav tako pa nimata možnosti izbire sodišča v razveznih postopkih, kar pomeni, da sploh nimata dostopa do sodišča.
Da bi se izognili tem težavam, si EU prizadeva postopno uskladiti področje družinskega prava in dati zakoncema določeno stopnjo avtonomije pri izbiri sodišča, ki bo odločalo o zadevi, ter poenotiti kolizijsko pravo in tako odpraviti nezaželene učinke proste izbire sodišča (angl. forum shopping). Tem novostim smo priča v nedavno sprejetih evropskih pravnih aktih, ki jih bom obravnavala v nadaljevanju.
Nadaljevanje članka > Katarina Sever: Razveza zakonske zveze z mednarodnim elementom v EU, Pravna praksa, 2016, št. 10
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
