Zloraba prevladujočega položaja se ugotavlja na podlagi 102. člena Pogodbe o delovanju EU. Običajno se ta člen sicer povezuje z dampingom, da bi se izrinilo konkurenco, ali diskriminacijo med ponudniki. Rdeča nit obtožb s strani urada je, da je Facebook zlorabil prevladujoč položaj z določitvijo nepoštenih splošnih pogojev poslovanja potrošnikom (svojim uporabnikom), zlasti glede količine zajetih podatkov o potrošnikih.
Nepreglednost pogojev poslovanja oz. težavnost njihovega razumevanja zna biti težava za podjetja s prevladujočim položajem. Taka podjetja imajo posebne obveznosti, med katere spada uporaba primernih splošnih pogojev, če so pomembni za trg. Za spletne storitve, ki se financirajo iz oglaševanja, so podatki o uporabnikih zelo pomembni. Zato je ključnega pomena, da se preuči z vidika zlorabe tržne moči, ali so uporabniki zadosti obveščeni glede vrste, obsega in namena zbranih podatkov, saj bi imel v primeru neprevladujočega položaja Facebook-a potrošnik znatno večje možnosti, da ne sprejme pogojev in gre h konkurenci.
Za nemški kartelni urad je bilo pomembno, še posebej ob predhodni sodbi (C-362/14, Schrems, 6. oktobra 2015) zoper Facebook glede kršitve varstva podatkov, kar so tudi izpostavili, da so uporabniki v slabem položaju za polno razumevanje obsega in količine zajetih podatkov in njihovo uporabo, namenjenih za oglaševanje in ostalo, ter da Facebook izkorišča prevladujoči položaj za kopičenje teh podatkov. Po mnenju zveznega kartelnega urada določene pogoji poslovanja kršijo evropska pravila o varstvu podatkov.
Vključevanje nepoštenih pogojev poslovanja v splošne pogoje je že dobro poznan primer zlorabe prevladujočega položaja v protimonopolnem pravu EU in Nemčije, ta primer je izrecno omenjen v točki a 2. odstavka 102. člena PDEU. Prvi pogoj, da gre za kršitev po 102. členu PDEU, je, da ima podjetje prevladujoč položaj na relevantnem trgu ali trgih v Nemčiji in/ali EU. Nemški zvezni kartelni urad je mnenja, da obstajajo indici, da Facebook ima prevladujoč položaj na trgu socialnih omrežij. Čeprav na prvi pogled zgleda zadeva preprosta, pa dokazovanje po drugi strani najverjetneje ne bo.
V primeru združitve Facebook in WhatsApp je Evropska komisija obravnavala relevantni trg za socialna omrežja in pustila prostor razlagi, kaj vse se šteje v socialna omrežja. Tako so sklenili, da obstaja več podjetij, ki ponujajo storitve socialnega mreženja, med uporabniki pa se kot uveljavljeni ponudniki pojavljajo Facebook, Google+, LinkedIn, Twitter in MySpace.
Pripravil: Miha Jesenko
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
