c S

Sodišče EU: Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov

09.03.2016 V zadevi C-230/14 (Weltimmo) so na sodišču EU odločali o zakonodaji glede varstva podatkov, in sicer so podrobneje obravnavali vprašanje pristojnosti, če ima podjetje sedež v eni državi članici, posluje pa v drugi. V tej zadevi je šlo za podjetje Weltimmo, ki je registrirano na Slovaškem, upravlja pa spletno stran z oglasi za nepremičnine na Madžarskem.

Sodniki so z odločitvijo razširili pojem ustanovitve družbe po direktivi 95/46, tako da vključuje dejansko in učinkovito opravljanje dejavnosti prek ustaljenih režimov.

Weltimmo pri svojem poslovanju obdeluje osebne podatke oglaševalcev. Ko večje število oglaševalcev ni plačalo za uporabo storitve oglaševanja, je družba Weltimmo osebne podatke teh oglaševalcev posredovala agencijam za izterjavo dolgov. Oglaševalci so se nad takim ravnanjem pritožili pri madžarskem organu za varstvo podatkov, ki je družbo Weltimmo kaznovalo z okoli 32.000 evrov (10 milijonov madžarskih forintov). Družba se je pritožila na madžarsko sodišče, da madžarski organ za varstvo podatkov ni pristojen po 4. členu direktive za odločanje v teh zadevah, saj gre za družbo ustanovljeno na Slovaškem. Madžarsko vrhovno sodišče je evropskemu sodišču predložilo osem predhodnih vprašanj.

Sodniki na sodišču EU so najprej ugotovili, da družba ni opravljala na Slovaškem nobenih dejavnosti, da naj bi večkrat premestila svoj sedež iz ene države v drugo, da je izdelala dve strani  z oglasi izključno v madžarščini, da je odprla bančni račun na Madžarskem za izterjavo svojih terjatev ter imela poštni nabiralnik za tekoče posle. Poleg tega naj bi oglaševalci morali sami vpisati podatke o svojih nepremičninah na strani družbe Weltimmo in tudi izbrisati te podatke s te strani, če niso želeli, da so prikazani tudi po izteku enomesečnega obdobja.

Glede ustanovitve so sodniki najprej ugotovili, da je družba registrirana na Madžarskem, vendar pa obstaja dvom o tem, ali je ustanovljena samo v tej državi članici v smislu člena 4(1)(a) direktive 95/46 oz. kaj vse se šteje v poslovno enoto. Vprašanje je, ali se lahko za upravljavca podatkov uporabi pravo države članice v kateri posluje (obdeluje osebne podatke), čeprav je registriran v drugi državi članici. Nacionalno pravo, ki se uporablja za upravljavca, se določi na podlagi 4. člena direktive. Uporabi se predpise za obdelavo osebnih podatkov države članice, kadar se obdelava izvaja v okviru dejavnosti poslovne enote upravljavca na ozemlju države članice.

Glede poslovne enote sodišče razlaga, da poslovna enota na ozemlju države članice pomeni učinkovito in dejansko izvajanje dejavnosti prek ustaljenih režimov in da pravna oblika take poslovne enote (podružnica, hčerinska družba) ni odločilen dejavnik. Tako se pojem razlaga širše in ne pomeni, da ima podjetje poslovno enoto samo v kraju, kjer je registrirano. Bistvena je torej stopnja stalnosti enote in dejanskost opravljanja dejavnosti. Sodišče pojasnjuje, da lahko za obstoj poslovne enote zadostuje navzočnost samo enega zastopnika, če ta deluje z zadostno stopnjo stalnosti s sredstvi, ki so potrebna za opravljanje konkretnih storitev. Dejavnost, ki se opravlja prek stalne enote, mora biti resnična in dejanska, sam obseg dejavnosti pa ni bistven. Sodišče ugotavlja, da Weltimmo na Madžarskem opravlja resnično in dejansko dejavnost, ima zastopnika, ki je zastopal družbo pred sodišči in državnimi organi, ima bančni račun na Madžarskem za izterjave in poštni nabiralnik za opravljanje tekočih poslov.

Sodniki ugotavljajo, da je bila obdelava opravljena v okviru dejavnosti te poslovne enote in da člen 4(1)(a) Direktive 95/46 dopušča uporabo madžarskega prava v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

Pripravil: Miha Jesenko


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.