Senati, za katere se v javnosti pojavlja tudi oznaka "posebno sodišče za Kosovo", so formalnopravno del kosovskega pravosodja, vendar s pomembnimi mednarodnimi elementi, zaradi česar jih lahko štejemo za obliko internacionaliziranega kazenskega sodišča. Senati bodo pristojni za mednarodna kazniva dejanja - vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost, sodniki in tožilci bodo tujci, in ne kosovski državljani, imenovala jih bo EU, sodili pa bodo v skladu z običajnim mednarodnim pravom.
Od poročila Sveta Evrope do novega sodišča
Posebni poročevalec Odbora za pravne zadeve in človekove pravice Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Dick Marty je, potem ko je v svoji knjigi nanje namignila že nekdanja glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Carla Del Ponte, v poročilu številka 12462 obravnaval obstoj skrivnih zaporov na Kosovu in v Albaniji, v katerih naj bi OVK med kosovsko vojno in po njej nečloveško ravnala s priporniki; prav tako naj bi bila odgovorna za sistemska izginotja, poboje in trgovino s človeškimi organi. Poročilo je zbudilo veliko pozornosti in kmalu po njegovi objavi je Misija EU za vladavino prava na Kosovu (EULEX) ustanovila posebno preiskovalno skupino z mandatom raziskati utemeljenost navedb v poročilu. Slednja je poleti 2014 sporočila, da je zbrala dovolj dokazov za vložitev obtožnic zoper več storilcev iz vrst OVK, domnevno odgovornih za mednarodna kazniva dejanja, katerih žrtve naj bi bili tako Srbi in Romi kot tudi kosovski Albanci.
Že leta 2014 se je kosovska vlada v sporazumu z EU tudi zavezala ustanoviti posebno sodišče, pristojno za kazenske postopke na podlagi bodočih obtožnic. Sodišče, ločeno od kosovskega pravosodja in z mednarodnim osebjem, naj bi pomenilo zagotovilo za nepristranskost, neodvisnost in učinkovitost postopkov. Ustanovitev nove institucionalne oblike je mnoge presenetila, saj mednarodni tožilci in sodniki kot del mešanih senatov kosovskih sodišč na vseh stopnjah že zdaj vodijo večino kazenskih postopkov, ki se nanašajo na težja kazniva dejanja, kot so vojna hudodelstva, terorizem in organizirani kriminal. To je tudi eden od razlogov, da je ustanovitvi posebnih senatov ostro nasprotovala kosovska opozicija.
Po več zapletih z zagotovitvijo zadostnega števila glasov poslancev za spremembo ustave, potrebno za tlakovanje poti posebnim senatom, je kosovski parlament avgusta lani vendarle sprejel tudi zakon o njihovi ustanovitvi. Zakon opredeljuje pristojnost senatov, s čimer je tudi natančno določena razmejitev med zadevami v pristojnosti senatov na eni strani in zadevami v pristojnosti kosovskih sodišč na drugi strani.
Posebni senati v širšem pomenu, s čimer imam v mislih celoten institucionalni ustroj, in ne le njihove sodniške komponente, so ustanovljeni za obdobje petih let. Mandat se jim samodejno podaljša, če v tem času ne opravijo dela. Glede na siceršnje trajanje postopkov pred mednarodnimi in hibridnimi sodišči ni pričakovati, da bi že po petih letih zaprli vrata.
Senate bo v celoti financirala mednarodna skupnost, predvidoma zlasti EU. Uradni jeziki bodo trije - angleški, albanski in srbski.
Pristojnost senatov
Pristojnost posebnih senatov je omejena izključno na zadeve, v katerih so obdolženci osumljeni hudodelstev zoper človečnost ali vojnih hudodelstev, ki so povezana z navedbami v Martyjevem poročilu in so bila predmet preiskave posebne preiskovalne skupine ter izvršena med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2000. Senati torej niso pristojni za sojenje v zadevah, ki nimajo nikakršne zveze z očitki iz Martyjevega poročila, zato denimo morebitni primeri vojnih hudodelstev srbskih vojakov zoper kosovsko prebivalstvo v času vojne na Kosovu ostajajo zunaj dometa posebnih senatov. Slednji so hkrati pristojni le, če so bila očitana kazniva dejanja začeta ali izvršena na ozemlju Kosova (teritorialno načelo) ali pa je bodisi storilec ali žrtev oseba s kosovskim ali nekdanjim jugoslovanskim državljanstvom (aktvno in pasivno personalitetno načelo). Pristojnost na podlagi pasivnega personalitetnega načela v ureditvi pristojnosti je z vidika mednarodnega kazenskega prava novost, ki je druga hibridna sodišča praviloma ne poznajo.
Nadaljevanje članka > mag. Beti Hohler: Novo hibridno sodišče: posebni senati za Kosovo, Pravna praksa, 2016, št. 9
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.