Sodišče prve stopnje je na predlog predlagatelja dovolilo, da se pri nepremičnini na podlagi potrdila okrožnega sodišča in vložene tožbe tožeče stranke, dovoli vpis zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice. S tožbo je tožeča stranka preko stečajnega upravitelja zahtevala razveljavitev pravnega posla zaradi oškodovanja upnikov.
Zoper izdani sklep je drugi udeleženec kot lastnik sporne nepremičnine vložil ugovor in navajal, da je sodišče spregledalo določilo 1. odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), saj bi moralo zemljiškoknjižni predlog zavrniti. Tožeča stranka naj namreč ne bi imela v tožbi sploh postavljenega ugotovitvenega tožbenega zahtevka na ugotovitev pridobitve lastninske pravice na izviren način, temveč ima vložen zahtevek na razveljavitev sporazuma in pogodbe, na podlagi katerih je nasprotna udeleženka pridobila lastninsko pravico na derivativen način. V takšnih primerih pa zakon ne omogoča zaznambe spora (tako tudi Višje sodišče v Ljubljani, VSL sklep II Cp 485/2010 z dne 17.03.2010).
Na podlagi vloženega ugovora je sodišče ugotovilo, da so v celoti utemeljene ugovorne navedbe druge udeleženke v zvezi zavrnitve predlaganega vpisa, ker niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 79. člena ZZK-1. Predmet zaznambe spora namreč ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo tisto procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. Za določitev vrste pravdnega postopka, katerega začetek ima lahko za posledico vpis zaznambe spora, je pomemben predmet tega postopka, ki se določi s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku uveljavlja tožnik. Zato so v 1. odstavku 79. člena ZZK-1 določene vrste sodnih postopkov, katerih začetek se zaznamuje v zemljiški knjigi. Z zaznambo spora o pridobitvi pravice se zaznamuje začetek postopka, v katerem tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice oziroma druge pravice, katero je pridobil na izviren način, na primer po pravilih o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem ali po pravilih o skupnem premoženju zakoncev. Predlagatelj je predlagal vpis zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice na podlagi tožbe zaradi izpodbojnosti dolžnikovih pravdnih dejanj, ki vsebuje tožbeni zahtevek, da se razveljavi sporazum o ugotovitvi in razdelitvi skupnega premoženja, ki dejansko predstavlja darilno pogodbo in darilna pogodba, ki sta jo sklenila predlagatelj in druga udeleženka, s katero je predlagatelj slednji podaril nepremičnino, v nadaljevanju pa zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Ugotoviti je, da glede na predmet navedene tožbe, ne gre za spor iz naslova originalno pridobljene stvarne pravice, ne gre torej za stvarnopravni spor, ki bi predstavljal podlago za dovolitev zaznambe spora za pridobitev lastninske pravice, temveč gre za obligacijsko pravni spor. Pritrditi je treba navedbam druge udeleženke, da predlagatelj kot tožnik v tožbi, ki predstavlja podlago za predlagani vpis, nima podanega ugotovitvenega tožbenega zahtevka na ugotovitev pridobitve lastninske pravice na izviren način, temveč ima vložen zahtevek na razveljavitev sporazuma in pogodbe, na podlagi katerih je druga udeleženka pridobila lastninsko pravico na derivativen način.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.