Gospod Barbulescu, romunski državljan in inženir zaposlen v prodaji, je na zahtevo delodajalca namestil aplikacijo izmenjavo sporočil Yahoo Messenger in ustvaril službeni račun, da bi urejal vprašanja strank glede njihovih produktov in ostalo komunikacijo s strankami. Delodajalec je obvestil Barbulescu-ja, da so nadzirali uporabo njegovega Yahoo Messenger-ja in ugotovili, da ga je uporabljal tudi v zasebne namene, kar je v nasprotju s pravilnikom podjetja. V pravilniku podjetja je bilo navedeno, da je izrecno prepovedano motenje reda in discipline v službenih prostorih ter še posebej … uporabljati računalnike, tiskalnike, telefone, telekse ali fakse za zasebne namene. Podjetje je imelo zelo strogo politiko prepovedi zasebne rabe službenih stvari.
Delodajalec je delavca predhodno že opozoril glede zasebnega komuniciranja v službenem času in napovedal tudi nadzor nad njegovimi sporočili. Delavec je zanikal, da bi Messenger-ja uporabljal v zasebne namene, kar se je izkazalo kot lažno, ko so predstavili 45 strani prepisov sporočil. Delavec je bil odpuščen zaradi kršitve pravilnika podjetja in je vložil na sodišče tožbo zaradi kršitve pravice do zasebnosti. Barbulescu je bil na nacionalni sodni poti neuspešen, zato je vložil tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice zaradi kršitve pravice do zasebnosti po 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Sodniki na ESČP so presodili, da delodajalec ni kršil delavčeve pravice do zasebnosti. Odločili so, da je bil nadzor delodajalca razumen in sorazmeren. Delodajalec je namreč razumno domneval, da delavec uporablja Yahoo Messenger za službene zadeve, nadzor pa je opravil, da bi preveril kakovost komuniciranja s strankami. Po mnenju sodnikov ni nenavadno in nerazumno za delodajalca, da želi preveriti kakovost dela, ki ga opravljajo delavci oz. da delavci izpolnjujejo delovne naloge v službenem času.
Ugotovilo se je, da je delavec v nasprotju s pravilnikom podjetja uporabljal službeni računalnik med delovnim časom za zasebne zadeve. Med dokazi za kršitev pravilnika so bili samo prepisi sporočil iz Yahoo Messenger-ja, tako da delodajalec ni nadziral oz. preiskoval ostalih podatkov ali dokumentov na delavčevem računalniku. Nadzor je bil omejen po obsegu in sorazmeren glede na okoliščine (pravilnik, predhodno opozorilo, napoved nadzora, uporaba aplikacije prek službenega računa).
Sodniki so ob svoji odločitvi primer razmejili od nekaterih prejšnjih primerov. Poudarili so, da pojem pričakovanja zasebnosti še vedno obstaja in ostaja ter da telefonski klici, elektronska pošta in ostale informacije, ki nastanejo prek zasebne uporabe spleta, spadajo pod pojem zasebnosti in dopisovanja v smislu 8. člena konvencije. Ob odsotnosti opozorila, da se lahko izvaja določen nadzor, ima delavec upravičeno pričakovanje zasebnosti pri komuniciranju na delovnem mestu (sodniki so opozorili na primera Halford in Copland) oz. glede osebnih stvari na delovnem mestu (tu je upošteven primer Peev proti Bolgariji). Sodniki so v teh primerih posebej poudarili, da je pričakovanje zasebnosti upravičeno in samoumevno v razmerju delodajalec delavec, če ne obstaja pravilo oz. politika, ki narekuje drugače.
Glede konkretnega primera pa so sodniki poudarili še, da je delodajalec ravnal v skladu z domačo delovnopravno zakonodajo in uporabil disciplinske ukrepe, ki jih dovoljuje zakon. Posebna pozornost je namenjena tudi temu, da je šlo za službeni račun Yahoo Messenger, ki je bil namenjen komuniciranju s strankami in da je delodajalec upravičeno pričakoval, ko je dostopal do delavčevega računa Yahoo Messenger (odprtega v imenu družbe), da bodo sporočila službena.
Glede vsebine prepisov sporočil, pa sodniki menijo, da ni bilo podane posebne pozornosti oz. teže in se je uporabila le v obsegu, ki je bil potreben za dokazovanje disciplinske kršitve delavca, t.j. da je uporabljal službeni računalnik v službenem času za zasebne namene, pravilnik podjetja pa je to izrecno prepovedoval. Poleg tega so bili zaseženi samo podatki Yahoo Messenger in nobeni drugi podatki oz. dokumenti na računalniku, kar so sodniki ocenili kot omejen in sorazmeren nadzor.
Pripravil: Miha Jesenko
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
