Državni in občinski organi ter sodna veja oblasti stojijo na nasprotnih bregovih, žrtve neodločne in neodzivne oblasti pa so lastniki zemljišč, po katerih potekajo z neustavnim odlokom o kategorizaciji občinskih cest sprejete kategorizirane ceste, ter uporabniki teh cest.
V zadnjih letih vse več lastnikov zasebnih zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane občinske ceste, vlaga pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti občinskih odlokov, ki kategorizirajo občinske ceste, čeprav slednje potekajo (tudi) po zasebnih zemljiščih.
Po podatkih s spletne strani Pravnoinformacijskega sistema je Ustavno sodišče do 16. aprila 2015 izdalo:
- 22 odločb o ugotovitvi, da so odloki o kategorizaciji občinskih cest v posameznih občinah, ki kategorizirajo javne ceste po zasebnih zemljiščih, v neskladju z Ustavo,
- 34 odločb o razveljavitvi izpodbijanega člena odloka o kategorizaciji občinskih cest v posameznih občinah, ki kategorizirajo javne ceste po zasebnih zemljiščih.
Povsem nesprejemljivo je, da občine kljub sodni praksi oziroma celo med postopkom pred Ustavnim sodiščem sprejemajo nove odloke o kategorizaciji in vnovič kategorizirajo sporne občinske ceste. In še vedno se dogaja, da občine sprejemajo odloke o kategorizaciji občinskih cest, s katerimi na novo kategorizirajo občinske ceste, ki potekajo po zasebnih zemljiščih.
Kljub precejšnji količini sodne prakse in dolgoletnemu neuspešnemu urejanju kategorizacije občinskih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih, še vedno ni na vidiku nobene sistemske rešitve, občine pa odločb Ustavnega sodišča ne uresničujejo.
Zaradi neodzivnosti občin, ki ne sklenejo pravnega posla za pridobitev zemljišča, in nespremenjenega stanja v naravi (cesta se še vedno nemoteno uporablja) se lastniki zasebnih zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane občinske ceste, vse pogosteje odločajo za samovoljna, enostranska dejanja, s katerimi preprečujejo (varno) uporabo občinskih cest. Najpogosteje se lastniki občini uprejo s fizičnim preprečevanjem prometa na mestu, kjer občinska cesta prečka zasebno zemljišče.
Občinske inšpekcijsko-redarske službe morajo najpogosteje urejati naslednjo situacijo.
Lastnik zemljišča, po katerem poteka kategorizirana cesta, se odloči, da bo cesto na zasebnem zemljišču zaprl oziroma postavil fizično oviro za zaporo prometa. Dejanja lastnikov zemljišč so pogosto mišljena kot "prisila" za občine, da uredijo neurejena lastniška razmerja na zemljiščih, po katerih potekajo občinske ceste. Lastniki zemljišč so namreč prepričani, da bodo občino le tako prisilili k ukrepanju, saj se bo vodstvo občine ustrašilo pritiska uporabnikov ceste.
Uporabniki občinske ceste se nato pritožijo na policijsko enoto in občino ter zahtevajo zagotovitev prevoznosti ceste, ki po isti trasi poteka že več desetletij. Povedo, da gre za kategorizirano občinsko cesto, da imajo gradbeno dovoljenje za svojo bivalno nepremičnino na podlagi te iste kategorizacije in da cesto uporabljajo že več let. Pri vsem tem pa se sklicujejo tudi na pravne akte o cestah (zakon, odlok).
Pristojna policijska enota se z zadevo ne želi ukvarjati, ker niti ne vedo, ali bi ukrepali in kako, zato občane usmerijo na občino, ki je pristojna za urejanje lastniških razmerij na občinskih cestah
Občinska uprava zahteva od inšpekcijsko-redarske službe, naj ukrepa. Cilj občinske uprave je predvsem pomiriti občane in "pomesti zadevo pod preprogo". Če bi želeli zadevo rešiti, bi namreč zemljišča pred kategorizacijo odkupili. Pasivna občinska uprava se zato zanaša na inšpekcijsko-redarsko službo, ki naj v javnem interesu zagotovi prevoznost ceste, in upa, da lastniki parcel ne bodo podali pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o kategorizaciji občinskih cest, na podlagi katere bi sodišče člen odloka razveljavilo. V občinah, v katerih odloka še niso izpodbijali, se obsežnosti tega problema sploh ne zavedajo.
Občinska inšpekcijsko-redarska služba nato preveri vsa dejstva (ali je cesta kategorizirana po odloku o kategorizaciji občinskih cest, ali je odlok v veljavi, ali je odlok glede na ustavno prakso zakonit, kdo je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik zemljišča, po katerem poteka kategorizirana cesta, ali je vpisana pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevalo lastninsko pravico na nepremičnini) in predlaga rešitve (uvedba postopka o prekršku, uvedba inšpekcijskega postopka, odredba o odstranitvi ovire z javne ceste).
Občinska inšpekcijsko-redarska služba se znajde v nezavidljivem položaju, ko vodstvo občine zahteva, da uredijo problem, ki ga sploh ne morejo rešiti. Reši ga lahko le vodstvo občine.
V takih zadevah so torej vključeni državni in občinski organi ter občani, prav vsi pa so nezadovoljni z nastalim položajem. Paradoks je tudi, da o kategorizaciji občinskih cest občani oziroma celo lastniki zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane ceste, pogosto sploh niso obveščeni. O kategorizaciji odločajo občinski svetniki na predlog občinske uprave oziroma zunanjega sodelavca - ta dva v najboljšem primeru seznanita zgolj krajevne in vaške skupnosti, ki jih ne moremo šteti za neko širšo javnost. Realno gledano pa občani (še posebno starejši) ne berejo niti Uradnega lista niti občinskih odlokov.
Nadaljevanje članka > Tomaž Kuralt - Vloga občinskih inšpekcijsko-redarskih služb v problematiki neurejenih občinskih cest, Pravna praksa, 2015, št. 29-30
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.