Dne, 24.7.2015 je sprejeta novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) potrdila vse tisto, kar sem že v svojih predhodnih člankih pisala v vezi bližajočih se sprememb v povezavi z računovodenjem v letu 2016 in seveda v povezavi z izdelavo konsolidiranih računovodskih izkazov v letu 2016. Zato danes ne bom ponovno na dolgo in široko pisala o vseh teh sedaj že sprejetih spremembah, ampak se bom usmerila samo na ključne spremembe, ki so povezane s konsolidacijo in bodo v prihodnjih mesecih povzročile kar veliko preračunavanja.
Ker je za vse pripravljavce konsolidiranih računovodskih izkazov verjetno veliko lažje, če o teh spremembah tudi kaj v živo slišimo in ne samo preberemo, smo vam pripravili tudi spletni seminar na to aktualno temo z enakim naslovom, kot je ta članek: »Vpliv sprejete novele ZGD in spremenjenih SRS na konsolidacijo«. Preko seminarja boste pridobili ključne informacije, ki jih morate kot pripravljavci konsolidiranih letnih poročil poznati.
Verjetno se sedaj marsikdo izmed vas sprašuje, zakaj pa že sedaj razmišljati in se delati sive lase v povezavi s temi spremembami, saj bomo konsolidirana letna poročila v skladu s sprejetimi spremembami pripravljali šele tekom pomladi in poletja v letu 2017. Odgovor je jasen – če želimo v letu 2017 za leto 2016 pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z vsemi zakonskimi določili in zahtevami, moramo že v letu 2015 pričeti o tem razmišljati ter začrtati politiko prehoda iz uporabe Slovenskih računovodskih standardov na uporabo Mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Pri tem pa tudi ne smemo pozabiti, da vsa velika podjetja oz. velike skupine v jesenskih mesecih pripravljajo za naslednje leto tudi svoje poslovne plane, v katerih so tudi planirani posamični in skupinski računovodski izkazi. In pri pripravi teh planov bo potrebno že upoštevati vse vplive spremenjene zakonodaje in planirane računovodske izkaze pripraviti v duhu mednarodnih standardov.
Sedaj pa na kratko preglejmo ključne spremembe ZGD in SRS v povezavi z konsolidacijo (kot že zgoraj napisano, več o tej temi pa boste lahko izvedli na razpisanem spletnem seminarju – prijavite se že sedaj na povezavi: Vpliv sprejete novele ZGD in spremenjenih SRS na konsolidacijo.
Z implementacijo novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) smo dobili prenovljen 56. člen, kateri se v celoti nanaša na konsolidacijo. V njem je določeno, da družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je obvladujoča eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje, mora pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo, če je obvladujoča družba ali ena od odvisnih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.
Družba je obvladujoča v drugi družbi, če je izpolnjen eden od pogojev:
- če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;
- če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe;
- če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja;
- če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi ali
- če ima prevladujoči vpliv nad drugo družbo oziroma ga dejansko izvaja ali si podredi vodenje te družbe.
Obvladujoča družba, ki skupaj z odvisnimi družbami ne dosega pogojev za velike družbe iz petega odstavka 55. člena tega zakona, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila. To ne velja, če je obvladujoča družba ali katera od odvisnih družb subjekt javnega interesa.
Ta merila za razvrščanje družb, ki so zavezana za konsolidacijo, bodo 1.1.2016 gledano preko številk naslednja:
|
Opisna merila po 55. členu ZGD |
Vrednostna merila za konsolidacijo |
|
Število zaposlenih |
nad 250 |
|
Čisti prihodki |
nad 48.000.000 € |
|
Vrednost aktive |
nad 24.000.000 € |
Konsolidiranega letnega poročila pa ne bo treba sestavljati obvladujoči družbi, ki ima le odvisne družbe, ki jih je mogoče izključiti iz konsolidacije na podlagi sedmega odstavka 56. člena. V konsolidacijo ni treba vključiti odvisne družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz po osmem odstavku tega člena, ter v prilogi h konsolidiranim izkazom navesti družbe, ki jih zaradi razlogov iz prejšnjega stavka ni vključila v konsolidacijo, in pojasniti razloge za tako odločitev.
V primeru, da imamo matično družbo v drugi državi članici Evropske unije in se z njenimi vrednostmi papirji ne trguje na organiziranem trgu in smo tudi sami obvladujoča družba (npr. slovenska skupina ima tujega lastnika), nam kot obvladujoči družbi v Sloveniji po novem ne bo več treba delati konsolidiranega letnega poročila, seveda, pod določenimi pogoji..
Konsolidirano letno poročilo se pripravi na isti presečni dan kot letno poročilo obvladujoče družbe. Družba pri pripravi konsolidiranih letnih računovodskih izkazov praviloma uporabi enake podlage za merjenje, kot se uporabljajo pri letnih računovodskih izkazih obvladujoče družbe.
Pri razkrivanju zneskov nagrad, predujmov in posojil članom poslovodstva in nadzornega sveta se v prilogi h konsolidiranim računovodskim izkazom razkrijejo samo zneski, ki so jih od družb, vključenih v konsolidacijo, dobili člani poslovodstva in nadzornih svetov obvladujoče družbe. Pri sporočanju podatkov o pridobljenih lastnih deležih se v prilogi h konsolidiranim računovodskim izkazom prikažejo samo deleži obvladujoče družbe, ki jih imajo družbe, vključene v konsolidacijo, ali osebe, ki delujejo v svojem imenu, vendar za račun katere koli od teh družb.
V konsolidiranem poslovnem poročilu se v izjavi o upravljanju družbe pri razkrivanju sistema notranjih kontrol in upravljanja tveganj prikaže samo glavne značilnosti sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganj na ravni skupine družb.
Vse družbe, ki so zavezane k konsolidaciji, obvezno uporabljati mednarodne standarde računovodskega poročanja. To pomeni, da bo obvezna uporaba MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi. Posamični splošni SRS 2016 zato ne predpisujejo več pravil konsolidiranja, ampak določajo le pravila računovodenja za pripravo posamičnih računovodskih izkazov.
Organizacije, za katere ni predpisana obvezna konsolidacija, se lahko tako prostovoljno odločajo, ali bodo sestavljale konsolidirane računovodske izkaze. Določbe o prostovoljni konsolidaciji po SRS najdemo v 9. točki Okvira SRS 2016 ter v Pravilih skrbnega računovodenja 10.
Poseben PSR 10 – Konsolidiranje (2016), v katerem so v celoti urejena računovodska pravila za sestavo konsolidiranih računovodskih izkazov, je tako namenjen samo organizacijam, za katere ni predpisana obvezna konsolidacija, vendar so se prostovoljno odločile, da bodo sestavljale konsolidirane računovodske izkaze. V takšnem primeru jih lahko sestavijo po MSRP ali po PSR 10.
Pri vseh teh spremembah in obvezni uporabi MSRP pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov, pa je nadvse dobrodošlo, da se načini in postopki konsolidiranja niso spremenili.
Oglejte si še druge članke s področja Uporaba slovenskih računovodskih standardov (SRS)
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
