Predlog novele ZDDPO posega v obdavčitev hibridnih posojil

Temeljni cilj novele je odprava dvojnega (ne)obdavčevanja ob izvzemu dividend zaradi neskladij pri t. i. hibridnih posojilih ter preprečevanje zlorab direktive o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic. Direktiva namreč ureja skupen sistem obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic, oprošča dividende, ki jih odvisna družba plača matični, od davčnega odtegljaja, in odpravlja dvojno obdavčenje takih prihodkov na ravni matične družbe.

Hibridna posojila so namreč finančni instrumenti, ki imajo značilnosti dolžniškega in lastniškega kapitala. Pri tem Direktiva posega v izvzem plačila dobička, ki se pri izplačevalcu obravnavana kot odhodek oziroma odbitek od davčne osnove, kar je ugodnost, pri obdavčenju pri prejemniku pa se ne vključi v davčno osnovo. Namen direktive je tako, da se vse družbe obdavčijo glede na pridobljeni dobiček v zadevni državi članici EU in da se ne morejo izogniti plačilu davkov z uporabo vrzeli, ki nastanejo pri hibridnem financiranju v čezmejnih primerih.

Ključen problem davčnih uprav različnih držav je namreč agresivno davčno načrtovanje, zaradi katerega gre po oceni OECD za 4 do 10 % izpad davka od dohodkov pravnih oseb na letni svetovni ravni.

Veljavni Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) že sedaj v 24. členu, ki ureja izvzem dividend in dohodkov, podobnih dividendam, določa, da se pri določanju davčne osnove zavezanca prejete dividende oziroma drugi deleži iz dobička izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če le-ta izpolnjuje določene pogoje in s katerimi se odpravlja ekonomsko dvojno obdavčenje, ker je bil pri izplačevalcu dobiček, iz katerega so plačane dividende, že obdavčen. V ZDDPO-2 so za izvzem določeni nekateri pogoji, ki so vzeti iz direktive o matičnih in odvisnih družbah, država članica pa lahko za izvzem določi ugodnejše pogoje.

Po predlogu novele oz. novega 24. člena se bo pri določanju davčne osnove zavezanca prejete dividende oziroma druge deleže iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni dividendam iz 74. člena ZDDPO-2, razen skritih rezerv, ki niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu, izvzelo iz davčne osnove prejemnika, če je izplačevalec:

1. zavezanec za davek po ZDDPO-2; ali
2. za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo nečlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU in je poleg tega zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire obdavčitve; ali
3. zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, primerljiv z davkom po tem zakonu, in ni rezident države, v primeru poslovne enote pa se ta ne nahaja v državi, v kateri je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 %, in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2, pri tem pa ta alinea ne velja za izplačevalca, ki je rezident druge države članice EU po 2. točki tega odstavka tega člena.

Pri tem se navedene določbe za prejemnika nerezidenta uporabljajo, če je njegova udeležba v kapitalu oziroma upravljanju osebe, ki deli dobiček, povezana z dejavnostmi oziroma posli, ki jih nerezident opravlja v poslovni enoti v Sloveniji oziroma preko poslovne enote v Sloveniji.

Prav tako pa se dohodki iz prvega odstavka tega člena izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih, na njihovi podlagi v davčno osnovo vključeni prihodki. S tem je določeno pravilo za preprečevanje zlorab direktive, predvsem s shemami ali nizom shem, ki ne odražajo ekonomske stvarnosti ob objektivni analizi vseh pomembnih dejstev in okoliščin.

Pri tem velja omeniti tudi predlog sprememb 71. člena ZDDPO-2, ki odpravlja mednarodno pravno dvojno obdavčenje v EU - ko dve davčni jurisdikciji s podobnim davkom obdavčita isti dohodek istega zavezanca. Tako na primer ena jurisdikcija obdavči dividendo zavezanca na viru (davčni odtegljaj), druga pa vključi dividendo v davčno osnovo tega prejemnika in jo obdavči z davkom na dohodek.

Po predlogu 71. člena ZDDPO-2 se davka ne odtegne od plačil dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ki se razdelijo osebam, ki imajo eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, če ima prejemnik najmanj 10 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v delniškem kapitalu, osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobiček in traja najnižja udeležba najmanj 24 mesecev ob izpolnjevanju pogojev prejemnika zakonsko določene lastnosti

Prav tako pa se navedene določbe ne uporablja za znesek dohodkov, podobnih dividendam, ki se štejejo za prikrito izplačilo dobička, če znesek plačil ni skladen s 16. členom ZDDPO-2, ki določa povezane osebe.

Cilj novele pa ni le poštena konkurenca in učinkovitost z višjim davčnim prilivom državi, temveč tudi doseči enakomernejšo davčno obremenitev vseh vrst davčnih zavezancev. Po mnenju zakonodajalca bodo odslej mala in srednje velika podjetja v enakopravnejšem položaju, saj so zapletene davčne sisteme do sedaj predvsem uporabljala velika podjetja, ki poslujejo čezmejno in uživajo neupravičene konkurenčne prednosti.

Oglejte si še druge članke s področja Obračunavanje in plačevanje davka

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.