Poleg tega priznava pravice tudi istospolnim partnerjem, ki niso sklenili zakonske zveze, pod enakimi pogoji, kot so bile že doslej priznane zunajzakonskim partnerjem različnih spolov. Povedano drugače, novela izenačuje pravni položaj istospolnih partnerjev s pravnim položajem heterospolnih partnerjev. Ustavno sodišče mora presoditi, ali je prepoved referenduma, za katero se je odločil Državni zbor, skladen z Ustavo. Pričakovanje te odločitve je priložnost za premislek o posameznih elementih, o katerih bi lahko odločalo Ustavno sodišče, ter o možnih izidih ustavnega spora med Državnim zborom in predlagatelji referenduma.
Pri tem nam lahko pomaga vprašanje, kako se današnja situacija razlikuje od tiste iz leta 2011, ko je Ustavno sodišče dovolilo referendum o družinskem zakoniku. Spomnimo, da se je v odločitvi, s katero je referendum dovolilo, Ustavno sodišče izognilo vsebinski presoji tako družinskega zakonika kot tudi ZZZDR, ki naj bi ga družinski zakonik nadomestil. Vprašanje, ali bi referendum povzročil protiustavne posledice, je rešilo izključno z vidika poteka nekih glede na vsebino banalnih rokov. Odločilo je, da je referendum dovoljen, ker protiustavne posledice v primeru zavrnitve ne morejo nastati, če pa družinski zakonik tudi v primeru potrditve zaradi vacatia legis ne bi začel veljati še eno leto. Razlogov za to, da je ubralo tako pot, je bilo verjetno več, eden od pomembnejših, ki ga je bilo mogoče razbrati iz ločenih mnenj tako k tej odločbi kot tudi k nekaterim drugim referendumskim odločbam pred tem, pa je bil v nezadovoljstvu, da izjeme od "pravice do referenduma" niso bile določene že v Ustavi. Ustavno sodišče je kot neprimerno štelo ureditev, po kateri je bilo sámo edini organ v državi, ki referendum lahko prepove, kar pomeni, da je bilo tudi izpostavljeno glavnim kritikam ene ali druge strani, pač odvisno od vsakokratne odločitve.
To nas pripelje do prve okoliščine, ki je danes bistveno drugačna kot leta 2011. To je spremenjena Ustava. Ta danes v 90. členuvsebuje štiri izjeme (ki jih tedaj še ni bilo), ko referenduma ni dopustno razpisati. Med temi izjemami so tudi zakoni, ki "odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost". Leta 2011 se je bilo mogoče izogniti vsebini tudi zaradi zelo široke in nedoločne zakonske ureditve prepovedi referenduma, danes pa ne več.
Ustavno sodišče se bo moralo izreči, ali zakon, o katerem se zahteva referendum, odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic ali ne, kar pomeni tudi, da bo moralo dejansko razjasniti tri že večkrat ponovljena vprašanja: ali je trenutna ureditev protiustavna, ali je nova ureditev skladna z ustavo in ali nova ureditev odpravlja protiustavnost trenutne ureditve (in koliko).
Glede na nagnjenost Ustavnega sodišča k temu, da spore rešuje predvsem s procesnega in formalnega vidika, vedno obstaja možnost, da bo tudi tega rešilo tako. Vendar bi bilo to resnično neprimerno, saj bi bilo povsem jasno, da bi se s tako razsojo spora vnovič namenoma izognilo vsebini. Vendar razlogov, zakaj je najverjetneje to storilo prvič, tokrat ni več. Odločitev, da se referendum prepove iz vsebinskih razlogov, je sprejel že nekdo drug. Zato Ustavno sodišče, če bo odločitev potrdilo, ne bo enfant terrible, ki je preprečil "demokratično" odločanje, saj bo "le" potrdil odločitev zakonodajalca. Poleg tega so razlogi za odločitev zdaj določeni v Ustavi, to pa je tisto, kar je Ustavno sodišče ves čas zahtevalo - naj ne bo ono tisto, ki bo referendum prepovedalo, ampak naj ga prepoveduje že Ustava.
Ustavno sodišče je zdaj v udobnejšem položaju, ko lahko le uporabi ustavne določbe tako, da razloži, ali predlagana ureditev odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic.
To nas pripelje k drugi okoliščini, zaradi katere je položaj danes povsem drugačen od tistega leta 2011. To je zakon, zoper katerega je bila vložena referendumska pobuda. Referendumska pobuda je bila leta 2011 vložena zoper nov družinski zakonik kot temeljni sistemski zakon za področje družinskih razmerij, tokrat pa je referendumska pobuda vložena zoper novelo ZZZDR, ki ima kratke in jasne štiri člene, iz katerih je nesporno razviden njihov namen: priznati pravico sklenitve zakonske zveze osebama istega spola in pravno priznati zunajzakonske skupnosti dveh oseb istega spola, posledično pa priznati tudi vse pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti (vključno z dostopom do postopka posvojitve otrok kot najbolj osporavani pravici, o čemer pa je dvome razblinilo avstrijsko ustavno sodišče v začetku leta 2015). Glede na to je povsem jasno, čemu danes nasprotujejo pobudniki referenduma in v kateri smeri naj ustavnosodna presoja referendumske pobude poteka.
Več v članku > dr. Neža Kogovšek Šalamon: Ustavni razlogi za prepoved referenduma o porokah istospolnih partnerjev, Pravna praksa, 2015, št. 24-25, str. 15-16.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
