Strogo pravno gledano se kriza javnega dolga v Grčiji ne bi smela zgoditi, pa se kljub temu je, saj se je izkazalo, da Pakt stabilnosti in rasti, ki sicer predpisuje stroge omejitve za proračunski primanjkljaj in javni dolg, predvideva nadzor Evropske komisije in možnost sankcij, v resnici sploh ni tako strog, kot se je zdelo, saj ga niso spoštovale niti tiste države, ki imajo zdaj do Grčije največ očitkov. Vprašanje pa je, ali je to pravno sploh mogoče. Grški finančni minister Varufakis prek medijev grozi s tožbami proti EU v primeru izključitve Grčije iz evrskega območja: "EU-pogodbe ne predvidevajo izstopa iz evrskega območja in tega ne bomo sprejeli," pravi. Pa je izključitev res nemogoča?
Dejansko ima Varufakis prav. Pravo EU ne predvideva izstopa države iz evrskega območja - ne prostovoljnega, še manj prisilnega. Obe temeljni pogodbi EU predpostavljata, da bo članstvo držav v integraciji trajalo nedoločen čas (53. člen Pogodbe o EU - PEU in 356. člen Pogodbe o delovanju EU - PDEU). Kljub temu 50. člen PEU, ki je bil vpeljan z Lizbonsko pogodbo pred dobrimi petimi leti, predvideva možnost izstopa države iz EU. Določba priznava pravico države članice, da Svet EU obvesti o želji po izstopu iz EU. Svet bi nato v imenu EU vodil pogajanja z zadevno državo za ureditev nadaljnjih medsebojnih odnosov med EU in izstopno državo. Ta določba ne omenja, da bi z izstopom katere od evrskih držav morala soglašati Evropska centralna banka (ECB), čeprav bi v praksi morala prav ona imeti odločilno vlogo pri izvedbi izstopnih pogajanj.
Prav ECB je že leta 2009 pripravila študijo o tem, ali je izstop države iz evrskega območja sploh mogoč. Strokovnjaki ECB v tem poročilu utemeljeno pojasnjujejo, da je glede na določbe Lizbonske pogodbe mogoč prostovoljni izstop države članice iz EU, ni pa pravno mogoč izstop zgolj iz evrskega območja, ker bi bil v neposrednem nasprotju z nepovratnostjo evropske ekonomske in monetarne unije (EMU), kot jo določa 140. člen PDEU.
Grčija bi tako lahko izstopila iz evrskega območja zgolj, če bi hkrati izstopila tudi iz EU kot celote. Nato pa bi lahko vnovič zaprosila za članstvo v EU.
...
Več v članku >> Janja Hojnik: Pravne zagate izstopa države iz evrskega območja, Pravna praksa, 2015, št. 27, str. 3.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
