Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog tretjega za odlog izvršbe na izpraznitev in izročitev nepremičnine. Sodišče je zavzelo stališče, da tretji ni uspel izkazati težko nadomestljive škode ter da je predlog preveč pavšalen in dokazno nepodprt. Tretji naj ne bi izkazal, da sploh živi na naslovu sporne nepremičnine, niti kakšne pravice bi na tej nepremičnini uveljavljal.
Tretji je v pritožbi navajal, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje in ni presojalo vseh predloženih dokazov. Tretji nesporno živi v nepremičnini, ki je predmet izvršbe, da gre za njegovo edino premoženje, pa tretji ne more dokazati drugače kot z svojim zaslišanjem. Sodišče je štelo, da ni uspela ničesar izkazati, čeprav je tretji zatrjeval, da odplačuje kredit ter se pri tem skliceval na podatke zemljiške knjige, saj je za terjatev banke vknjižena hipoteka ter mesečne anuitete , ki jih je dolžan za to plačevati.
Odlog izvršbe na podlagi predloga tretjega ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju v 73. členu. Skladno s prvim odstavkom navedenega člena sodišče na predlog tretjega, ki je zahteval, da se izvršba na določen predmet izreče na nedopustno, odloči izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana. Če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na navedeni način, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (2. odstavek 73. člena ZIZ). Tretji v pritožbi sicer ne podaja konkretnih navedb, s katerimi bi lahko uspešno izpodbil zaključek sodišča prve stopnje, da v predlogu ni izkazal pogojev za odlog izvršbe po 1. odstavku 73. člena ZIZ, utemeljeno pa pritožba nasprotuje zaključku, da tretji ni izpolnil pogojev niti po 2. odstavku istega člena. Glede nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, je šteti, da le te ni mogoče enačiti s škodo, ki jo utrpi dolžnik, torej so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega milejši kot za dolžnika in v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni tovrstno škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek takšne škode zanj ter predlaga tudi dokaze, vendar pa je pritožbeno sodišče mnenja, da je tretji s svojimi navedbami v predlogu, da sporna nepremičnina predstavlja njegov dom in bi v primeru nadaljevanja izvršbe ostale brez edine nepremičnine, v kateri živi, druge pa si ne bi mogel privoščiti, za kar je predlagal tudi dokaze, zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu. Sodišče prve stopnje bi se moralo do predlaganih dokazov (zaslišanje tretjega, dolžnika, prič) opredeliti, česar pa ni storilo, zato je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.Odvetniška pisarna Cek d.o.o.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
