ZISDU-3 v slovenski pravni red prenaša evropsko Direktivo št. 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene. Skladno z direktivo se na novo ureja investicijske sklade ter upravljanje skladov in sicer se definicija investicijskega sklada razširja tudi na sklade, v katere lahko vlagajo le profesionalni vlagatelji. Investicijski skladi se po novem delijo na kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ter na alternativne investicijske sklade, ki javno zbirajo premoženje (5. člen). AIS pa se nadalje delijo na alternativne zasebne investicijske sklade in na alternativne javne investicijske sklade, pri čemer gre izpostaviti, da zakon ureja navedene vrste skladov, ki javno zbirajo premoženje, medtem ko bo sprejet še en nov zakon, ki bo urejal upravljavce alternativnih investicijskih skladov, in sicer bo urejal vse ostale investicijske sklade, ki bodo namenjeni profesionalnim vlagateljem (alternativne zasebne investicijske sklade). Zakon določa pravila o dovoljenjih, nadzoru, obliki in dejavnosti KNPVP, ustanovljenih v državah članicah, in podatkih, ki morajo biti za posamezen KNPVP na voljo vlagateljem.
V poglavju o splošnih pravilih v zvezi s sredstvi investicijskih skladov, ki ureja vprašanje razmerij med sredstvi sklada, prepoveduje pomembnejše vplivanje na upravljanje izdajatelja ter določa tehnike upravljanja sredstev in tveganj investicijskega sklada, je tudi nova določba, prenešena iz evropske zakonodaje, ki zmanjšuje preveliko zanašanje družb za upravljanje na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije. Zakon v tretjem odstavku 187. člena tako izrecno določa, da se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov, v katere so naložena sredstva investicijskega sklada, in oseb, do katerih je investicijskih sklad izpostavljen, družba za upravljanje ne sme izključno ali avtomatično opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije.
Nov zakon prav tako ureja sistemsko vprašanje v zvezi z izvajanjem skrbniških storitev za investicijske sklade, ki javno zbirajo premoženje, če je skrbniški banki prenehalo veljati ali ji je bilo odvzeto dovoljenje za upravljanje skrbniških storitev (177. člen zakona). Tako velja, da v primeru, da je bilo skrbniški banki odvzeto dovoljenje oziroma je to prenehalo veljati, Banka Slovenije obvesti Agencijo, ki določi izrednega skrbnika ter mu določi investicijske sklade in rok, v katerem morajo biti izvedene aktivnosti v zvezi z izrednim prenosom opravljanja skrbniških storitev. V vmesnem času so vplačila in izplačila v te investicijske sklade začasno zaustavljena.
Med značilnostmi investicijskega sklada je še dejstvo, da se le-ta lahko ustanovi za določen ali nedoločen čas, značilnosti pa so še prepoved zastave ali kakršnekoli druge obremenitve premoženja sklada (191. člen) in prepoved izvršbe na premoženje sklada (192. člen). Prav tako velja, da
mora družba za upravljanje za vsak odprt investicijski sklad, izdati ter na spletnih straneh družbe za upravljanje objaviti prospekt investicijskega sklada, revidirano letno in polletno poročilo investicijskega sklada ter dokument s ključnimi podatki za vlagatelje. Družba je za resničnost in popolnost podatkov tudi odškodninsko odgovorna (195. člen).
V nadaljevanju zakon vsakega v posebnem poglavju ureja vzajemne sklade, krovne sklade, centralni in napajalni sklad ter alternativne sklade, ki javno zbirajo premoženje. V 11. poglavju je urejen nadzor nad družbami za upravljanje, ki ga izvaja Agencija, ki je pristojna in odgovorna za nadzor nad družbo za upravljanje glede vseh storitev in poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi (442. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
