Sodišče prve stopnje je storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrglo na podlagi 3. odstavka 61. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj je štelo, da jo je umaknil, ker se vabilu na zaslišanje ni odzval in svojega izostanka ni opravičil.
V pritožbi je storilec navajal, da je svoj zagovor na naroku že podal, zatem pa je sodišče izvedlo le narok za zaslišanje prič, na katerega je bil storilec sicer pravilno vabljen. Prisotnost storilca pri izvajanju dokazov ni nujno potrebna in iz ravnanja storilca, ko se nadaljnjega naroka ni udeležil, ni mogoče zaključiti, da ni zainteresiran za izid postopka in da je zahtevo za sodno varstvo umaknil.
Pritožba je utemeljena. Procesna določba 3. odstavka 61. člena ZP-1 predpisuje, da se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno vabljena, izostanka pa ni opravičila. Storilec se prav gotovo ni udeležil naroka, na katerem so se izvajali dokazi, vendar iz tega ne gre sklepati, da je zahtevo za sodno varstvo umaknil. Ta ocena bi bila nedvomno ustrezna, če bi šlo za narok za storilčevo zaslišanje oziroma za podajo njegovega zagovora in ga le-ta po vloženi zahtevi za sodno varstvo ne bi podal. Na zaslišanje prič sodišče storilca ni vabilo zaradi morebitnega soočenja, kar kaže na to, da je sodišče očitno želelo storilca zgolj seznaniti z v postopku izvedenimi nasprotnimi dokazi in mu dati možnost, da se o njih izjasni oziroma ga je glede teh okoliščin želelo ponovno zaslišati.
Domnevno umika pravnega sredstva je zakonodajalec vključil v postopek o prekršku zaradi njegove pospešitve, zahtevajoč od vlagatelja tega pravnega sredstva njegovo aktivno vlogo tako, da bi lahko sodišča hitro in ekonomično zaključevala tovrstne prekrškovne zadeve. To velja ves čas postopka na prvi stopnji po vložitvi pravnega sredstva, vendar pa je po storilčevem podanem zagovoru v zadevi, potrebno celoten dokazni postopek presojati celovito in na tej podlagi tehtati na eni strani storilčevo pravico do pravnega sredstva ter na drugi strani načelo kontradiktornosti postopka, ko je ob storilčevem izostanku iz naroka mogoč zaključek, da se tej pravici oziroma načelu postopka storilec z izostankom iz naroka odpoveduje. Pri presoji je potrebno tudi upoštevati, da je storilec ob pouku, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov, izjavil, da želi biti prisoten ob izvedbi nadaljnjih dokazov.
Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa spremenilo tako, da se storilčeva zahteva za sodno varstvo ne zavrže in storilec ni dolžan plačati odmerjene sodne takse.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Odvetniška pisarna Cek d.o.o.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
