Spremenjeni 8. člen ZBPP po novem ne dovoljuje več brezplačne pravne pomoči za izvršilne zadeve, kadar je prosilec dolžnik, razen če verjetno izkaže, da obstajajo razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki izvršbo preprečuje, ter tudi ne v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Stranka torej stroške takega upravnega spora nosi sama, če pa upravno sodišče tožbi ugodi, pa se ji stroški, ki jih je imela stranka s postopkom, povrnejo naknadno.
V 12. členu je povsem na novo urejen institut izredne brezplačne pravne pomoči. Ta je namenjena tistim prosilcem, katerih socialni in materialni položaj sta tako slaba, da so po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, upravičeni do denarne socialne pomoči. Ali je prosilec prejemnik denarne socialne pomoči, preveri sodelavec strokovne službe za brezplačno pravno pomoč, ki do baze podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči dostopa po elektronski poti s pomočjo vpisane enotne matične številke prosilca. V povezavi s tem je tudi spremenjen 20. člen zakona, ki omogoča strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, da sama po uradni dolžnosti ugotovi materialni položaj prosilca, in sicer preko neposrednega elektronskega dostopa do vseh evidenc iz 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa strokovna služba brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb.
Novi 14. člen v celoti določa način ugotavljanja materialnega položaja prosilca in njegove družine, vendar se obseg v ničemer ne razlikuje od dosedanjega ugotavljanja finančnega položaja po prvem odstavku 12. člena. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Tretji in četrti odstavek 14. člena določata v katerem primeru in kateri dohodki ter premoženje so v postopku ugotavljanja materialnega položaja prosilca izvzeti. Kadar prosilec in njegova družina s premoženjem dejansko ne morejo razpolagati (npr. na nepremičnino je vpisana prepoved obremenitve in odsvojitve ali v primerih, ko prosilec ne more bivati v lastnem stanovanju), organ tega premoženja ne upošteva, če izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
Z 22. členom na podlagi enakih finančnih kriterijev kot so veljali do sedaj določa razloge, ko se lahko dodeli izjemna brezplačna pomoč. To so poleg družinskih razmer prosilca, zdravstvenega stanja prosilca in izrednih finančnih obveznosti po novem še:
- če je pretežni del lastnega dohodka prosilca ali katerega od družinskih članov namenjen plačilu oskrbnine za institucionalno varstvo (npr. plačilo oskrbnine v domu starejših občanov);
– če gre za prosilca, ki želi kot preživninski upravičenec izterjati preživnino;
– če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih;
– v drugih primerih iz razlogov, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti.
Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo prosilci še vedno vložiti pisno na obrazcu, ki ga predpiše minister za pravosodje - če pa prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz zakona (32. člen). Vendar pa skladno z novelo prosilcem za brezplačno pravno pomoč v prošnji ne bo več treba navajati podatkov o dohodkih, drugih prejemkih ter o premoženjskem stanju, saj bo pristojna strokovna služba na podlagi 20. člena sama po uradni dolžnosti pridobila vse podatke, ki jih potrebuje pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine.
Novela v 49. členu določa, da mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ni uspel, povrniti stroške za brezplačno pravno pomoč, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Prav tako mora upravičenec, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi odločbe sodišča ni pridobi denarnih sredstev ali drugega premoženja na podlagi katerega bi lahko sodišče zahtevalo vračilo izplačanih sredstev, vrniti manjkajoči del stroškov.
Med novostmi, ki jih prinaša novela, naj omenimo tudi to, da lahko brezplačno pravno svetovanje nudijo tudi osebe, ki brez namena pridobivanja dobička opravljajo dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje (spremenjeni 29. člen), ter dejstvo, da je s spremembo petega odstavka 24. člena ukinjen institut posebne pravne pomoči, s črtanjem 25. člena ZBPP pa ukinjena brezplačna pravna pomoč v obliki prvega pravnega nasveta. Prav tako se nekoliko spreminjajo pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči po 36. členu zakona, za katero mora biti prošnja vložena najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja (drugi odstavek 36. člena).
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
