Spremembe temeljijo na nujnih ukrepih, ki jih je predlagalo Vrhovno državno tožilstvo RS za hitrejšo in kvalitetnejšo obravnavo tistih zadev, ki so kot prioritetne določene v sprejeti politiki pregona. Ker je za pregon večine tovrstnih zadev, predvsem kolikor gre za zadeve gospodarskega kriminala in korupcijo, pristojno Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (SDT) predlagane rešitve omogočajo na kratek rok učinkovitejše poslovanje SDT, kot tudi njegovo dolgoročno primerno in stabilno delovanje. Vendar to ne sme ogroziti učinkovitosti ostalih okrožnih državnih tožilstev, ki prav tako poslujejo na robu kadrovskih zmogljivosti. Saj količinsko gledano okrožna državna tožilstva obvladujejo veliko večino kazenskih zadev.
Cilji novele so predvsem uresničitev načel: učinkovitosti opravljanja funkcije državnega tožilca, učinkovitega pregona kaznivih dejanj, samostojnosti državnega tožilstva znotraj izvršilne veje oblasti, mednarodnega sodelovanja ter etike in integritete.
V praksi se je pokazalo, da je na pritožbenih sejah oziroma obravnavah pred sodiščem druge stopnje za kakovostno zastopanje primerno vključiti tudi državne tožilce, ki so sodelovali v postopku na prvi stopnji. Z dopolnitvijo 21. člena (primerjalnik) je omogočeno, da na pritožbeni seji ali obravnavi poleg državnega tožilca, ki ima naziv višjega državnega tožilca in zato lahko nastopa pred višjim sodiščem, zastopa pritožbo tudi okrožni oziroma okrajni tožilec, ki je obravnaval kazensko pritožbo na I. stopnji.
Dopolnjeni prvi odstavek 32. člena (primerjalnik) določa, da lahko Državnotožilski svet zavrže poleg nepopolnih tudi prepozne prijave, ki jih ni zavrglo že ministrstvo. Zaradi odprave nejasnosti spremenjeni 32. člen Državnotožilskemu svetu daje pristojnost, da lahko v postopku imenovanja državnih tožilcev, še preden oblikuje mnenje o predlogih za imenovanje, preizkusi ali kandidati imajo strokovno znanje, osebne lastnosti, veščine in sposobnosti, potrebne za opravljanje državnotožilske službe ter po potrebi opravi razgovore in oblikuje mnenje o predlogih za imenovanje.
Novela v novem 38.a členu določa, da Državnotožilski svet sprejme Kodeks državnotožilske etike, ki bo veljal za vse državne tožilce v Republiki Sloveniji. S tem se implementira priporočilo GRECA, po katerem naj se državni tožilci seznanijo s standardi ravnanja in vedenja pri opravljanju državnotožilske službe že ob njenem nastopu.
Novi 38.b člen daje Generalnemu državnemu tožilcu pristojnost, da v soglasju z Državnotožilskim svetom sprejme politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev.
Po spremenjenem 70. členu (primerjalnik) lahko namestnik in pomočnik nacionalnega predstavnika v Uradu za evropsko pravosodno sodelovanje (EUROJUST) opravljata naloge na državnem tožilstvu v RS na podlagi odredbe generalnega državnega tožilca in v skladu s pravili EUROJUST-a. Funkcija državnega tožilca kot nacionalnega predstavnika v EUROJUST-u je specifična, saj državni tožilec z imenovanjem v EUROJUST še naprej opravlja funkcijo državnega tožilca s pooblastili, ki jih ima. Plačo nacionalnega predstavnika, namestnika in pomočnika nacionalnega predstavnika uredi vlada z uredbo.
Z dopolnitvijo 80. člena (primerjalnik) se za hujšo kršitev šteje vedenje ali ravnanje državnega tožilca, ki je v nasprotju s samostojnostjo državnega tožilca ali tožilstva ali s katerim se krši ugled poklica državnega tožilca, če ima hujše posledice za samostojnost oziroma ugled poklica državnega tožilca.
Novi 108.a člen določa, da se pri Državnotožilskem svetu imenuje Komisijo za etiko in integriteto. Komisija bo sprejemala načelna mnenja glede spoštovanja Kodeksa državnotožilske etike; izdajala priporočila za spoštovanje pravil državnotožilske etike in integritete v skladu s Kodeksom državnotožilske etike; sprejemala smernice s področja državnotožilske etike in integritete v skladu s Kodeksom državnotožilske etike; v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju bo skrbela za izobraževanje in usposabljanje državnih tožilcev na področju državnotožilske etike in integritete.
Spremenjeni 195. člen (primerjalnik) določa, da se pri imenovanju, premestitvi in dodelitvi državnih tožilcev na SDT posebej upošteva trajanje državnotožilske službe, zadnja ocena državnotožilske službe in pridobljene izkušnje s področja obravnavanja zadev iz pristojnosti SDT. Za tiste kandidate, ki še niso državni tožilci pa se kot merilo upošteva opravljanje primerljive službe in pridobljene primerljive izkušnje iz področja obravnavanja zadev iz pristojnosti SDT. Ker SDT obravnava najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev in najvišjo raven učinkovitosti, je tako dana možnost, da se mu pridružijo zunanji kandidati, ki so strokovnjaki s specifičnimi znanji in izpolnjujejo pogoje za imenovanje v funkcijo državnega tožilca.
203.a člen med drugim določa, da se za opravljanje zahtevnejših strokovnih del s področja obravnavanja zadev iz pristojnosti Civilno finančnega oddelka na SDT lahko dodeli državni pravobranilec. V času dodelitve je pravobranilec lahko v celoti ali deloma oproščen opravljanja nalog državnega pravobranilstva.
SDT je izključno pristojen za vložitev tožbe in zastopanje v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim ter za vložitev predloga in zastopanje v postopku izvršbe.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
