Na področju zagotavljanja javnosti dela (19. člen) se pristojnost prepovedi vstopa osebam, ki so opremljene z napravami za slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, zaradi varovanja poteka glavne obravnave, varovanja zasebnosti udeležencev postopka in drugih razlogov, ki jih določa zakon, prenaša z direktorja sodišča in generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča na predsednike sodišč. Prav tako se lahko po novi ureditvi osebam, ki niso spoštovale pravil v zvezi s snemanjem, prepove vstop v sodno zgradbo.
Dovoljenje za večdnevno slikovno-zvočno snemanje prostorov sodnih zgradb izda pravosodno ministrstvo po preliminarnem mnenju sodišča, ki s konkretno sodno stavbo upravlja.
Na področju zagotavljanja varnosti na sodiščih (32. člen) morajo slednja vzpostaviti varnostno arhitekturo, ki ustreza oceni ogroženosti, ki jo lahko pripravi tudi predsednik sodišča (poleg direktorja sodišča in generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča), na podlagi metodologije, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Hkrati se evidenca motenja poslovanja sodišč s pravosodnega ministrstva prenaša na sama sodišča. Isti subjekti tudi izdelajo letno poročilo o varnostnem poslovanju sodišč, ki ga je po novem potrebno izdelati do 28. februarja za preteklo koledarsko leto.
Poleg tega se uvaja tudi možnost vstopa na sodišče oboroženim osebam služb za zasebno varovanje (34. člen), ob tem pa se v prostorih sodišč ukinjajo naprave, s katerimi je možno v primeru ogroženosti nemudoma opozoriti varnostno službo sodišča ali policijo. V primeru neposredne življenjske ogroženosti sodnika je treba o tem takoj obvestiti generalnega direktorja policije.
Na področju informatizacije sodišč Center za informatiko, ki ga vodi predsednik Vrhovnega sodišča ali sodnik, ki ga določi predsednik, nudi tudi informacijsko podporo sodiščem. Poslovnik omenjenega Centra sedaj na predlog ministrstva za pravosodje sprejme predsednik Vrhovnega sodišča, ki lahko izda tudi obvezna navodila za uporabo računalniških programov za vodenje informatiziranih sodnih vpisnikov in sodnih postopkov. Prav tako po predhodnem mnenju Centra predsednik Vrhovnega sodišča ali po njem določeni sodnik odloča o razporejanju opreme na sodišča.
Sodni red po novem določa tudi sestavo Sveta uporabnikov za informatizacijo sodišč.
V skladu s spremembami se lahko vsakdo z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, seznani z lastnimi osebnimi podatki, ki jih imajo sodišča v svojih lastnih arhivih (259. člen).
Za konec naj omenimo, da spremembe posegajo tudi na področje državnih simbolov, saj uvajajo obvezno stalno izobešenje zastave Evropske unije na sodnih zgradbah in uničenje sodniške toge (ob prenehanju sodniške funkcije ali ob njeni izrabi), za kar so dolžna poskrbeti sodišča, kjer sodnik opravlja sodniško službo (deseti odstavek 184. člena).
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
