Najprej je treba paziti, da oblika, ki se jo želi registrirati, ni določena preširoko. Nadalje je treba paziti, da ima znak, ki se ga želi registrirati, razlikovalni učinek. Poleg tega je treba paziti tudi, da trirazsežni znak ni sestavljen izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga, iz oblike, ki je nujna za dosego tehničnega učinka, ali iz oblike, ki daje blagu bistveno vrednost.
Zamejitev oblike
Pri registraciji trirazsežne oblike kot znamke je treba najprej paziti, da ta oblika ni določena preširoko. Vprašanje, kako široko je lahko določen trirazsežen znak, je bilo pomembno v zadevi Dyson pred Sodiščem EU, v kateri je podjetje, ki je izdelovalo sesalnike za prah, želelo registrirati dve trirazsežni znamki prozornih plastičnih posod za zbiranje prahu v sesalniku.
Vlogi za registracijo teh znamk sta vsebovali grafična prikaza prozornih zbiralnih posod, ki pa nista predstavljali edinih oblik, ki jih je podjetje želelo registrirati, temveč sta bili označeni le kot primera takih oblik. Vlogi za registracijo znamk sta bili mnogo širši od teh primerov in sta obsegali vse mogoče oblike prozornih zbiralnih posod sesalnika. Sodišču je pomembno stališče o tej zadevi podala Evropska komisija, ki je navedla, da je trirazsežna oblika v vseh mogočih predstavah, ki jo je želelo registrirati podjetje, pojem.
Pojma pa ni mogoče zaznati z nobenim izmed petih čutil, temveč si ga lahko zgolj zamislimo, zato pojem ni znak.
Podjetje Dyson je stališču Komisije nasprotovalo in navedlo, da je zbiralno posodo sesalnika mogoče vidno zaznati, zaradi česar naj taka posoda ne bi bila pojem. Sodišče se s to razlago podjetja ni strinjalo in je poudarilo, da zbiralna posoda sesalnika, ki bi jo lahko zaznal potrošnik, ne bi bila tisto, kar bi bilo zaščiteno z znamko, temveč zgolj primer zaščitene materije. Sodišče je zato sklenilo, da je zbiralna posoda sesalnika, pojmovana tako široko, kot jo je želelo zaščititi podjetje, zgolj značilnost sesalnika, ni pa taka posoda znak.
Kot znamko je mogoče registrirati le znak, ki ima razlikovalni učinek. To ne velja le za trirazsežne, temveč za vse znake. Splošno vodilo pri ugotavljanju razlikovalnega učinka znaka je, da je treba ta učinek ugotavljati glede na blago oziroma storitve, za katere se želi znak registrirati, ter na podlagi dojemanja znaka s strani upoštevne javnosti, to je povprečnega potrošnika zadevnega blaga oziroma storitev, ki je razmeroma dobro informiran, pozoren in preudaren. Merila za presojanje razlikovalnega učinka trirazsežnih znakov so enaka kot merila za presojanje razlikovalnega učinka drugih znakov. Kljub enakosti teh meril pa pri trirazsežnih znakih, predvsem pri tistih znakih, ki so enake oblike kot dobrine, ki se pod njimi tržijo, pristojni uradi oziroma sodišča pogosto ugotovijo odsotnost razlikovalnega učinka.
Odsotnost vsakršnega razlikovalnega učinka je bila usodna za registracijo dveh trirazsežnih znamk oblike tablet za pomivanje posode v zadevi Henkel.
V tej zadevi je Sodišče najprej zapisalo, da povprečen potrošnik zgolj iz oblike blaga ali njegove embalaže, ob odsotnosti dodatnih besednih ali grafičnih elementov, običajno ne sklepa o izvoru blaga.
Zaradi drugačnega dojemanja trirazsežnih znakov s strani potrošnikov je včasih težje dokazati razlikovalni učinek trirazsežnega znaka, na primer besednega ali figurativnega znaka. Bolj ko je oblika znaka podobna obliki izdelkov, v zvezi s katerimi se želi znak registrirati, večja je verjetnost, da ta oblika nima razlikovalnega učinka. Le oblika, ki se bistveno razlikuje od običajne oblike zadevne vrste izdelkov in s tem kaže na izvor izdelkov, ima razlikovalni učinek. Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da povprečen potrošnik na podlagi znakov, ki jih je podjetje želelo registrirati, tablet za pomivanje posode ne bi pripisal temu podjetju, saj sta bila oba znaka sestavljena iz osnovnih geometrijskih oblik in osnovnih barv, tipičnih za zadevne izdelke. Dejstvo, da je eden od znakov vseboval rdečo barvo, ki jo je podjetje edino uporabljalo v zvezi s sredstvi za pomivanje posode, pri tem ni bilo pomembno.
Podobno kot v zadevi Henkel je bila odsotnost razlikovalnega učinka ovira za registracijo trirazsežne znamke tudi v zadevi, v kateri je podjetje Lindt želelo registrirati obliko čokoladnega zajca, ovitega v folijo zlate barve in okrašenega z rdečim trakom okrog vratu.
Sodišče je razlikovalni učinek znaka ugotavljalo za vsako od sestavin znaka posebej in za vse sestavine skupaj in ugotovilo, da elementi znaka posebej in kot celota nimajo razlikovalnega učinka. Ugotavljanje razlikovalnega učinka za vsako sestavino znaka posebej je sicer lahko koristno, ni pa obvezno, saj zadošča že ugotavljanje razlikovalnega učinka na podlagi splošnega vtisa, ki ga daje znak.
Nedovoljena je bila tudi registracija več trirazsežnih znamk oblik ročnih baterijskih svetilk. V zadevi Mag Instrument je podjetje, ki je želelo registrirati te znamke, poudarilo dejstvo, da so bile oblike svetilk, ki so bile predmet registracije, različice običajne oblike baterijske svetilke, ki so se od te oblike v določeni meri razlikovale. Kot različice običajne oblike baterijske svetilke naj bi imele oblike, ki so bile predmet registracije, po mnenju podjetja nujno razlikovalni učinek. Sodišče se s tako argumentacijo ni strinjalo in je zapisalo, da zgolj dejstvo, da konkretna oblika predstavlja različico standardne oblike, še ne pomeni, da ima ta oblika razlikovalni učinek. Ta učinek je namreč mogoče ugotavljati le na podlagi dojemanja oblike s strani povprečnega potrošnika.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
