Prva novost je zgolj uskladitvene narave, saj Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (ZPVI)ne predvideva več postopka ugotavljanja enakovrednosti tujih naslovov in nazivov s slovenskimi strokovnimi oziroma znanstvenimi naslovi in nazivi. Postopek priznavanja v tujini opravljenega izobraževanja bo po novi ureditvi vodilo ministrstvo in se sicer na pisni predlog kandidata. V postopku bo sodelovala strokovno-posvetovalna komisija, sestavljena iz dveh predstavnikov pravnih fakultet v Sloveniji, dveh predstavnikov sodstva in enega predstavnika ministrstva, pristojnega za pravosodje. Rezultat tega postopka bo izdaja odločbe.
Osnutek novele ZPDI-E določa, da se za sodniškega pripravnika, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču, plačuje prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti v višini, določeni v zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost in ne prispevek delodajalca po določbah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), saj je novela ZUTD-C leta 2013 povišala višino prispevka delodajalca na petkratnik zneska glede na določbe Zakona o socialnem varstvu (ZSV) v primeru, ko je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. V tem delu je predlagana ureditev logična, kajti namen povišanja prispevka delodajalca je bil, da se na ta način pospeši sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, institut sodniškega pripravništva pa je po sami naravi omejen na maksimum dveh let, zatorej bi bilo takšno sankcioniranje delodajalcev neupravičeno.
Poleg navedenega osnutek novele ZPDI-E za sodniškega pripravnika v delovnem razmerju, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, ukinja pravico do odpravnine. Prav tako za volonterske sodniške pripravnike brez zaposlitve ukinja pravico do povračila stroškov v zvezi z delom. Ministrstvo kot predlagatelj v delovnem gradivu predlog odprave omenjenih pravic najprej opravičuje z razlikovanjem pripravništva po ZPDI in pripravništva po ZDR-1 ter s pomanjkanjem proračunskih sredstev.
Takšno razlikovanje med pripravniki po ZDR-1 in sodniškimi pripravniki bi bilo torej dopustno, če se obe vrsti pripravništva bistveno razlikujeta glede na izbrane kriterije (tertium comparationis). Pomembno je, da obstaja razumen razlog za drugačno urejanje pripravništva po ZPDI.
Po mnenju ministrstva naj bi se sodniško pripravništvo od pripravništva po ZDR-1 bistveno razlikovalo, saj se pripravništvo po ZDR-1 opravlja kot prva zaposlitev, ustrezna vrsti in ravni pripravnikove strokovne izobrazbe, sodniško pripravništvo pa kadarkoli po pridobljenem strokovnem naslovu, ne glede na posameznikove predhodne delovne izkušnje. Namen pripravništva po ZDR-1 naj bi bil usposabljanje za samostojno delo v delovnem razmerju, medtem ko naj bi bil namen pripravništva po ZPDI usposabljanje za pristop na pravniški državni izpit.
Po pregledu zakonskih določb o pripravništvu po ZDR-1 in pripravništvu po ZPDI ter gradiva ministrstva, lahko ugotovimo, da se pripravništvi v bistvenem ne razlikujeta oziroma sta si v bistvenem enaki. Večja razlika, ki je nesporna, je v njunem trajanju, saj pripravništvo po ZDR-1 traja največ eno leto, pripravništvo po ZPDI pa največ dve leti. Obe vrsti pripravništev namreč ustrezata vrsti in ravni pripravnikove izobrazbe, ravno tako pa je v praksi tudi za sodniškega pripravnika pripravništvo praviloma prva zaposlitev. Pri obeh vrstah pripravništva se pripravnik usposablja za samostojno delo na določenem delovnem mestu, kar nikakor ni namen le pri pripravništvu po ZDR-1 kot zatrjuje predlagatelj. Nenazadnje se tako pripravništvo po ZDR-1 kot tudi pripravništvo po ZPDI zaključi s preizkusnim izpitom; pri prvem je to izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva, pri drugem pa pravniški državni izpit. Enako tudi ne zdrži trditev ministrstva, da naj bi le pripravniki po ZPDI opravljali delo po določenem programu in s tem zasledovali le lasten (zasebni interes), saj enako velja tudi za pripravnike po ZDR-1. Ministrstvo je bilo pri pripravi delovnega gradiva nasploh nekonsistentno, saj na mestu, kjer zagovarja predvideno novo ureditev pravi, da je opravljanje sodniškega pripravništva parcialni interes pripravnika, na mestu, kjer spodbuja volontersko pripravništvo, pa pravi, da je opravljanje sodniškega pripravništva v javnem interesu.
Glede na vse navedeno vidimo, da je bil edini cilj ministrstva pripraviti takšno novelo ZPDI-E, ki bo znižala odhodke iz državnega proračuna. Pozitivni učinki sprejema in kasneje uveljavitve novele se bodo kazali le v finančnih posledicah za državni proračun.
Razlikovanje med obema vrstama pripravništev ni utemeljeno, saj bistvene razlike med njima niso izkazane, kar je v nasprotju z določbo drugega odstavka 14. člena Ustave RS. V primeru, da bo predlagana ureditev postala del našega pravnega reda, bo zanimivo spremljati morebitno ustavnosodno presojo omenjenih pravnih norm, saj bo Ustavno sodišče dokončno odločilo ali je spoštovan test razumnosti.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.