Namen prispevka je analiza vprašanja, ali je kazenskopravno varstvo v primeru kršitve patenta sploh smiselno, pri čemer avtorica temelje postavi s teoretičnim konceptom smiselnosti kazenskopravnega varstva patentov ter primerjavo dveh modelov kazenskopravnega varstva v praksi - kontinentalnega sistema in sistema common law, ki problematiko različno obravnavata. Sledi še aplikacija ugotovitev na slovensko ureditev in predlog ureditve pri nas.
1. Uvod
Patent je pravica intelektualne lastnine, ki varuje izum. Inovacije pa so ključnega pomena za razvoj gospodarstva, kar v času gospodarske krize vse bolj poudarja tudi EU. Slikovit argument nekega britanskega izumitelja, ki govori v prid kazenskopravnemu varstvu patentov, je, "da greš za tatvino avta, ki je vreden, recimo 10.000 funtov, v zapor, če ukradeš patent, vreden 1.000.000 funtov, pa te mora imetnik patenta tožiti". Po drugi strani pa je bilo v času sprejemanja kontroverznega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju, bolj znanega pod imenom ACTA, in zdaj že umaknjenega predloga Direktive o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, tako imenovane IPRED 2, prav od izumiteljev slišati precej nasprotovanja inkriminaciji kršitve patenta, kar je povzročilo, da je bila kriminalizacija kršitve patenta iz obeh dokumentov umaknjena.
V prispevku preverjam, ali varstvo patentov obstaja tudi na kazenski ravni in ali je tako varstvo sploh smiselno, pri čemer izhajam iz ekonomske analize prava, ki zagovarja tezo, da (ekonomsko gledano) kazenskopravno varstvo ni potrebno, kadar se varstvo teh pravic lahko učinkovito zagotavlja v civilnih postopkih.
Raziskava temelji predvsem na ekonomski analizi prava in primerjalnopravni metodi, pri čemer se še posebej osredinjam na ureditev v Nemčiji, ZDA ter Sloveniji.
Pomen članka je tako v sistematični analizi smiselnosti ureditve kazenskopravnega varstva patentov na podlagi ekonomske analize prava, prikazu dveh različnih sistemov ureditve kazenskopravnega varstva patenta, z namenom opozoriti na določena vprašanja in probleme, ki bi, če bi bili ustrezno rešeni, tudi v naši pravni ureditvi privedli do večje pravne varnosti in povečanja pravno-ekonomske učinkovitosti delovanja subjektov na trgu.
Ugotavljam, da ekonomsko gledano kazenskopravno varstvo ni potrebno, saj je mogoče ustrezno varstvo zagotavljati v civilnih postopkih. V praksi obstajata dva sistema, kontinentalni sistem in sistem common law. Sistem common law sledi teoriji ekonomske analize prava in kršitve patenta ne inkriminira, medtem ko kontinentalni sistem, kamor lahko umestimo tudi našo ureditev, imetnika patenta varuje tudi na kazenskopravnem področju.
2. Patent in njegovo varstvo
Poglavje vsebuje predstavitev patenta kot pravice intelektualne lastnine (razdelek 2.1) in krajši pregled njegovega varstva, ki se zagotavlja na treh pravnih področjih (razdelek 2.2).
2.1. Splošno o patentu
Patent je (časovno omejena) pravica intelektualne lastnine, ki se podeli za izum s področja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Patent zagotavlja imetniku izključne pravice. Če je predmet varstva proizvod, lahko prepreči tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo ta proizvod. Če je predmet varstva postopek, pa lahko prepreči tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom. Poleg materialnih pravic pa ima izumitelj tudi moralne, ki se kažejo v tem, da ima izumitelj pravico, da je naveden v prijavi in vseh listinah, ki se nanašajo na patente in modele.
2.2. Varstvo patenta na različnih pravnih področjih
Varstvo patenta se zagotavlja na več pravnih področjih - civilnem, upravnem in kazenskem, in sicer tako na mednarodni ravni, na kateri varstvo zagotavljajo številne mednarodne pogodbe, kot tudi v nacionalnih zakonodajah.
2.2.1. Civilnopravno varstvo patentov
Civilnopravno varstvo je zagotovljeno predvsem z možnostjo sporov v zvezi z veljavnostjo patenta (uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti patenta), z negatornimi zahtevki v primeru kršitev patenta (na primer zahtevek za prepoved kršenja, odstranitveni zahtevek, zahtevek za uničenje ...) ter v okviru odškodninskega prava, ko imetniku patenta zaradi kršitve nastane škoda. Ker gre za časovno omejeno pravico, so na tem področju zelo pomembni tudi začasni ukrepi.
2.2.2. Upravnopravno varstvo patentov
Upravnopravno varstvo patenta je zagotovljeno v okviru delovanja patentnih uradov ter z možnostjo sodnega nadzora nad njihovim delovanjem, zlasti v zvezi s prijavo in veljavnostjo patentov.
2.2.3. Kazenskopravno varstvo patentov
Nekatere države kršitev patenta obravnavajo tudi v okviru kazenskega prava, kot kaznivo dejanje ali prekršek, kar bo podrobneje predstavljeno v nadaljevanju. Tudi na mednarodnem področju glede inkriminacije kršitve patenta ni enotne ureditve, omeniti pa velja Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), v katerem je določitev sistema sankcij za kršitev patenta le fakultativna.
3. Kazenskopravno varstvo patentov z vidika ekonomske analize prava
Ekonomska analiza prava je interdisciplinarna veda, ki se je okrepila zlasti v petdesetih letih in v začetku šestdesetih let po zaslugi "ideje, da lahko na pravna pravila gledamo kot na ceno za določeno ravnanje, in ideje, da se lahko ekonomski koncepti (maksimiranje, ravnotežje in učinkovitost) smiselno uporabljajo za analiziranje prava". Ekonomska analiza prava z uporabo matematičnih teorij (teorija cene in iger) in kakovostne empirične metode (statistiko in ekonometrijo) napoveduje učinek pravnih sankcij na ravnanje naslovnikov norme, pri čemer se osredinja predvsem na problematiko (ne)učinkovitosti pravnih norm.
V tem poglavju so obravnavani nekateri vidiki ekonomske analize prava, ki se nanašajo na vprašanje potrebe po kazenskopravnem varstvu na splošno (razdelek 3.1) ter v primeru patentov (razdelek 3.2).
3.1. Splošno o potrebi po kazenskopravnem varstvu z vidika ekonomske analize prava
Pri večini kaznivih dejanj, tudi pri kaznivih dejanjih, povezanih z intelektualno lastnino, gre (tudi) za civilne delikte, kar pomeni, da se večina (potencialnih) storilcev kaznivih dejanj sreča z nevarnostjo odškodninske tožbe. Odškodninsko pravo ustvarja učinkovite spodbude s tem, da povzročitelja škode in v nekaterih primerih tudi žrtve prisili, da internalizirajo stroške, nastale s škodnim dogodkom. Če bi bilo zgolj s civilnim postopkom mogoče doseči, da bi storilec internaliziral stroške kaznivega dejanja, z ekonomskega vidika kazenskopravno varstvo ne bi bilo potrebno.
Vendar pa obstaja več razlogov, zaradi katerih civilni postopki tega ne zmorejo. Kazenskopravno varstvo se tako uveljavlja: ko popolno nadomestilo ni mogoče; ko je potrebna večja zaščita pravic kot interesov; tretji razlog je v zastraševanju potencialnih storilcev; četrti razlog nekateri avtorji vidijo v težavnosti zaznavanja kaznivih dejanj; peti razlog pa je škoda, ki nastane javnosti zaradi kaznivega dejanja.
3.2. Potreba po kazenskopravnem varstvu patentov z vidika ekonomske analize prava
Na podlagi splošnih meril ekonomske analize prava v zvezi s potrebo po kazenskopravnem varstvu je v tem poglavju prikazana analiza na konkretnem primeru patentov.
3.2.1. Možnost popolnega nadomestila
Popolno nadomestilo je v primeru kršitve patenta mogoče, saj gre večinoma za premoženjsko škodo, predvsem izgubljeni dobiček, ki jo je mogoče izračunati (drugače od na primer posegov v življenje in telo, pri katerih je to težje), zato menim, da s tega vidika inkriminacija kršitve patenta ne bi bila upravičena.
3.2.2. Ali je potrebna večja zaščita pravic kot interesov
Tudi drugi izmed predstavljenih razlogov v primeru kršitve patenta ne vzdrži, saj kršitev patenta ne posega v tiste temeljne človekove pravice (kot je na primer pravica do življenja), pri katerih bi bilo treba dati večjo težo zaščiti pravic potencialnih žrtev, torej inovatorjev. Zanimivo je, da v nasprotju s splošnim prepričanjem, da naj bi bili prav inovatorji najbolj zainteresirani za kazenskopravno varstvo v primeru kršitve patenta, saj jim gre s podelitvijo patenta monopolna pravica, ki omogoča ekskluzivno izkoriščanje izuma, izkušnje iz prakse kažejo, da prav največji inovatorji najbolj nasprotujejo inkriminaciji kršitve patenta.
3.2.3. Zastraševanje oziroma generalna prevencija
Wechsler v svoji raziskavi navaja, da je to eden pomembnih razlogov, ki opravičujejo kazensko intervencijo v primeru kršitve intelektualne lastnine, vendar pa se pri tem opira zlasti na naraščanje števila kaznivih dejanj v primeru kršitve avtorskih pravic in znamk, do katerega je prišlo z uporabo interneta. Ker razmah interneta ni bistveno vplival na količino patentnih kršitev in povečanje števila potencialnih žrtev, ki bi bile s tem oškodovane, menim, da ta argument v primeru kršitev patenta ne vzdrži.
3.2.4. Zaznava kršitev
Ker razmah interneta ni bistveno vplival na razvoj kriminalitete, povezane s patenti, pri čemer avtorji navajajo, da je odkrivanje dejanj v primeru internetne kriminalitete težavnejše, menim, da tudi problematika zaznave tovrstnih dejanj ne govori v prid kriminalizaciji kršitve patenta. Imetniki pravic, torej patentov, so tudi zaradi velikih stroškov pridobitve patenta zagotovo zelo motivirani za odkrivanje morebitnih kršiteljev, saj tako zavarujejo svoje pravice. Masur in Buccafusco opozarjata, da je treba razlikovati med več vrstami kršiteljev, tistimi, ki kršijo patent nenamenoma, in bi, če bi za to vedeli, raje plačali licenčnino (ter običajno kršitev niti ne skrivajo), ter tistimi, ki kršijo patent namenoma.
3.2.5. Škoda, ki nastane zaradi kršitve patenta
Škoda, ki nastane pri kršitvi patenta, je predvsem zmanjšanje spodbud za inovacije, kar slabo vpliva na družbo kot celoto. Kar zadeva družbeno škodo, torej zmanjšanje inovacij, pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da optimalni nivo kršitve patenta ni 0, temveč je nad 0. Upoštevati bi morali, da na trgu nasproti imetnikom patentov obstaja legitimna konkurenca, ki mora za izboljšanje produktov in uveljavljanje novih izumov ponavadi namenoma "izzvati" obstoječi patent. Pri tem ne smemo pozabiti, da je veljavnost patenta (zaradi postopka njegove pridobitve) pogosto vprašljiva in je predmet civilnih postopkov. Grožnja kazenskega pregona tako povzroči, da so inovatorji preveč konservativni glede vprašanja, ali "izzvati" obstoječi produkt (z željo po njegovem izboljšanju), kar vodi v podaljšanje patentnih zaščit, zmanjšanje inovacij in tudi konkurence, kar po mojem mnenju še bolj škodljivo vpliva na družbeno blaginjo. Glede na vse navedeno torej menim, da tudi ta razlog ne upravičuje inkriminacije kršitve patenta
3.3. Ali je kazenskopravno varstvo z vidika ekonomske analize prava v primeru kršitev patenta upravičeno
Upoštevaje dejstvo, da se primarno varstvo teh pravic zagotavlja v civilnih postopkih in ob odsotnosti razlogov (glej razdelke od 3.2.1 do 3.2.5), ki bi, če bi obstajali, upravičevali kazenskopravno intervencijo, lahko sklenemo, da kazenskopravno varstvo patentov ni potrebno oziroma celo škodljivo vpliva na inovacije in posledično na konkurenčnost, s tem pa pomeni vir neučinkovitosti.
4.1. Kontinentalna ureditev
4.1.1. Splošno o ureditvi kazenskopravnega varstva patentov v Nemčiji
4.1.2. Podrobneje o 142. členu nemškega patentnega zakona
4.2. Ureditev sistema common law
4.2.1. Splošno o ureditvi kazenskopravnega varstva patentov v ZDA
4.2.2. Podrobneje o ponarejanju in zavajajočem označevanju patentov
4.3. Primerjava kontinentalne ureditve in sistema common law
5. Kazenskopravno varstvo v Sloveniji - ureditev in nekateri primerjalnopravni vidiki
5.1. Slovenska ureditev
5.1.1. Splošno o ureditvi kazenskopravnega varstva patentov v Sloveniji
5.1.2. Podrobneje o 234. členu KZ-1
5.2. Nekateri primerjalnopravni vidiki in problemi
5.2.1. Splošno o umestitvi Slovenije glede kazenskopravnega varstva patenta v enega od obravnavanih sistemov
5.2.2. Primerjalnopravni vidik ureditve kazenskopravnega varstva patenta v kontinentalnih sistemih
5.2.3. Nekateri problemi inkriminacije kršitve patenta
5.3. Slovenska ureditev "de lege ferenda"
6. Sklep
Več v članku > Sara Remškar: Kazenskopravno varstvo patentov - nekateri pravno-ekonomski in primerjalnopravni vidiki
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.