Sodniki so odločili, da v primeru, ko se direktiva o bazah podatkov ne more uporabiti za javno dostopne baze ali zbirke podatkov, lahko ponudnik teh podatkov omeji uporabo podatkov prek splošnih pogojev na svoji spletni strani in tako omeji razne strani, ki zbirajo podatke iz drugih strani za ponudbe storitev primerjanja ali vsega na enem mestu. Če je baza podatkov zaščitena z direktivo, lastniki javno dostopnih baz ne morejo preprečiti zakonitega dostopa in uporabe zakonitim uporabnikom.
Družba PR Aviation upravlja spletno stran s podatki o letalskih poletih nizkocenovnih prevoznikov, primerjavo cen in proti plačilu provizije rezervacije letalskih vozovnic. Potrebne podatke pridobijo samodejno, med drugim tudi iz spletne strani družbe Ryanair. V splošnih pogojih je imel Ryanair navedeno »Družba Ryanair ne dovoljuje prodaje drugim spletnim stranem, ne glede na to, ali gre za rezervacijo leta samega ali za rezervacijo paketa z nočitvami« in da je uporaba določenih podatkov na spletni strani dovoljena le za zasebne, nekomercialne namene. V splošnih pogojih je bilo navedeno še, da je uporaba samodejnih sistemov ali programske opreme za pridobivanje podatkov s te spletne strani ali s spletne strani www.bookryanair.com za komercialne namene (zajemanje podatkov z zaslona) (‚screen scraping‘) prepovedana, razen če je dogovorjeno s pisnim licenčnim dogovorom.
S predhodnim vprašanjem se je sodišče EU vprašalo, ali je treba direktivo 96/9 razlagati tako, da svobode uporabnika baze podatkov, ki ni zavarovana niti z avtorsko pravico niti s pravico sui generis, ni mogoče pogodbeno omejiti. Gerechtshof te Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu) je razsodilo, da družba PR Aviation ni kršila pravic družbe Ryanair, saj je spletno stran Ryanair-a uporabljala zakonito. Ob upoštevanju člena 15 direktive pa prepoved uporabe spletne strani družbe Ryanair v komercialne namene, kot izhaja iz splošnih pogojev, ni bila taka, da bi omajala ta sklep. Glede pravice sui generis je presodilo, da družba Ryanair ni dokazala obstoja znatne naložbe v vzpostavitev zbirke podatkov. Vrhovno sodišče je delno potrdilo sodbo pritožbenega, na sodišče EU pa je predložilo predhodno vprašanje v smislu,ali pomeni kršitev direktive, če je družba PR Aviation prekoračila pogodbeno prepoved glede uporabe podatkov iz baze družbe Ryanair za komercialne namene, ne da bi z njimi sklenila pisno licenčno pogodbo.
„Ali sega učinek Direktive [96/6] tudi na spletne baze podatkov, ki v skladu s poglavjem II Direktive niso zaščitene z avtorsko pravico in v skladu s poglavjem III te direktive niso zaščitene s pravico sui generis, in sicer v smislu, da se svoboda uporabe takšne baze podatkov na podlagi (po analogiji ali ne) člena 6(1) in 8 v povezavi s členom 15 Direktive [96/9] ne sme pogodbeno omejiti?“
Direktiva pozna dve obliki pravnega varstva baz. Varstvo z avtorsko pravico se uporablja za baze podatkov, ki so zaradi izbora ali razporeditve svoje vsebine intelektualna stvaritev. Varstvo s pravico sui generis se uporablja za baze podatkov, pri katerih pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine pomeni kakovostno in/ali količinsko znatno naložbo. Vendar pa ni mogoče sklepati, če baza ustreza elementom iz člena 1(2) direktive, da spada na področje uporabe te direktive, če ne izpolnjuje niti pogoja za uporabo varstva z avtorsko pravico iz člena 3(1) niti pogoja za uporabo varstva s pravico sui generis iz člena 7(1). Sodniki so poudarili, da se določbe direktive iz poglavja o varstvu z avtorsko pravico in iz poglavja o varstvu s pravico sui generis (ki jih navaja predložitveno sodišče; členi 5, 6(1), 8, 15) ne morejo uporabiti za baze podatkov, ki niso varovane z nobeno od teh dveh pravic.
»Tako iz predmeta kot zgradbe Direktive 96/9 izhaja, da se členi 6(1), 8 in 15 te direktive, ki uvajajo obvezne pravice v korist zakonitih uporabnikov baz podatkov, ne uporabljajo za baze podatkov, ki v skladu s to direktivo niso varovane niti z avtorsko pravico niti s pravico sui generis, zato ti členi ne pomenijo ovire za sprejetje pogodbenih določil, katerih predmet so pogoji uporabe take baze podatkov.«
Direktiva 96/9 se torej ne uporablja za baze podatkov, ki v skladu s to direktivo niso zavarovane niti z avtorsko pravico niti s pravico sui generis, zato ni ovire, da bi subjekt, ki je ustvaril tako bazo podatkov tretjim osebam pogodbeno omejil njeno uporabo.
Pripravil: Miha Jesenko
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
