Od 31. decembra 2014 dalje velja zakon o organu in skladu za reševanje bank, ki ureja organ za reševanje bank, sklad za reševanje bank in premostitveno banko.
Zakon določa, da bo naloge organa za reševanje prevzela Banka Slovenije. Skladno s 3. členom Direktive 2014/59/EU mora vsaka država članica določiti enega ali več organov za reševanje, ki so pristojni za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje bank. Pri tem je pomembno, da je načelo reševanja bank alternativa običajnim postopkom zaradi insolventnosti, ki zagotavlja sredstvo za prestrukturiranje ali prenehanje banke, ki propada in katere propad je zaskrbljujoč z vidika splošnega javnega interesa (grožnje finančni stabilnosti, neprekinjeno delovanje ključnih funkcij banke in/ali varnost pologov, sredstev strank in javnih sredstev).
Cilj novega zakona pa je bil predvsem vzpostavitev sklada za reševanje bank, ki ga predvideva Direktiva 2014/59/EU, s čimer se deloma zagotavlja tudi prenos te direktive v slovenski pravni red. Nova ureditev tako vzpostavlja nacionalno shemo financiranja reševanja bank, s katero naj bi se zmanjšala izpostavljenosti davkoplačevalcev izgubam.
Sklad, ki ga za določen čas do 31.12.2024 vzpostavi Banka Slovenije, predstavlja premoženje bank, z njim pa upravlja Banka Slovenije. Sklad je namenjen financiranju reševanja bank v okviru izrednih ukrepov, ki jih banki lahko izreče Banka Slovenije in financiranju premostitvene banke. Banka Slovenije sklad upravlja tako, da ga vodi, predstavlja in zastopa. Banka Slovenije v okviru vodenja sklada tudi upravlja njegovo premoženje.
Sredstva, ki jih banke vplačajo v sklad, predstavljajo naložbo banke. Banka Slovenije določi naložbeno politiko za upravljanje sredstev sklada tako, da se zagotavlja njihova varnost, njihovo nizko tveganje in njihova visoka likvidnost (11. člen).
Sredstva sklada se deloma uporabijo za pokrivanje stroškov, povezanih z revidiranjem računovodskih izkazov ter drugih stroškov Banke Slovenije, povezanih z upravljanjem sklada (10. člen), v glavnem pa so namenjeni za reševanje bank. Sredstva sklada se lahko uporabijo za financiranje izvajanja izrednih ukrepov, ki jih izreče Banka Slovenije, če le-ta po posvetovanju z Odborom za finančno stabilnost ter z ministrstvom za finance oceni, da je zagotovitev sredstev sklada v zvezi z izrednimi ukrepi v posamezni banki nujna, da se zagotovi stabilnost finančnega sistema. Sredstva se torej lahko uporabijo le, če za njihovo uporabo obstoji javna korist.
Zakon določa tudi ciljno raven sredstev sklada, ki znaša 2,3 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji (13. člen), ter način vplačila ustanovnih denarnih sredstev (14. člen), pri čemer pa ne določa natančno, katere banke so zavezane vplačati v sklad.
V 4. poglavju zakona je urejena t.i. premostitvena banka, ki jo kot izredni ukrep ustanovi Banka Slovenije in sicer tako, da vplača ustanovitveni kapital iz sredstev sklada za reševanje. Na premostitveno banko se prenesejo premoženje in obveznosti na podlagi odločbe o izrednih ukrepih, zlasti v primerih, ko tega premoženja in obveznosti ni mogoče prenesti na drugega primernega prevzemnika. Premostitvena banka se ustanovi za obdobje dveh let od dneva prenosa z možnostjo podaljšanja do skupno največ petih let. Edini delničar premostitvene banke je sklad za reševanje. Banka Slovenije imenuje izredno upravo premostitvene banke.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
