Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je prvotno določal, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Navedena ureditev, urejena v 188. členu ZUJF - primerjalnik besedila, zasleduje cilj kadrovskega prestrukturiranja javne uprave oziroma vzpostavitve ugodne starostne strukture javnih uslužbencev. Ker zaradi proračunskih zahtev ni mogoče ustvarjati novih delovnih mest, naj bi se z obveznim starostnim upokojevanjem vzpostavljalo stanje, ki naj bi olajšalo zaposlovanje mladih.
Vendar pa je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-146/12 ugotovilo, da je takšna določba, kolikor se nanaša na javne uslužbenke kot ženske zavarovanke, ki še niso izpolnile enakih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot veljajo za moške zavarovance, v neskladju z Ustavo. Ugotovljeno neskladje je zakonodajalec odpravil v postavljenem roku z novelo ZUJF-B in sicer tako, da lahko tudi javnim uslužbenkam preneha veljati pogodba o zaposlitvi šele, ko izpolnijo enake pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki na podlagi izpodbijanih določb veljajo za moške zavarovance. Z izenačitvijo pogojev za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za oba spola se izenačuje položaj javnih uslužbenk kot ženskih zavarovank s položajem, ki ga imajo javni uslužbenci kot moški zavarovanci.
Novela ZUJF je z novim tretjim odstavkom 184. člena tudi dopolnila ureditev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb s strani proračunskih uporabnikov. Pridobivanje soglasij za sklepanje le-teh je bilo sedaj nekoliko neprimerno urejeno, saj je se soglasje za sklenitev pogodbe v primeru izvedenega javnega postopka moralo pridobiti šele po sklenitvi pogodbe. Novela ureditev popravlja ter določa, da se mora v teh primerih pridobiti soglasje samo k objavi obvestila o naročilu oziroma k posredovanju povabila k oddaji ponudb, ne pa tudi ostalih soglasij, kot jih določa 183. člen. Opozoriti velja, da novela v prehodnih določbah določa, da morajo uporabniki proračuna v primeru, da se avtorska ali podjemna pogodba sklepa na podlagi zakona o javnem naročanju, in je bilo na dan uveljavitve novele že objavljeno obvestilo o naročilu oziroma posredovano povabilo k oddaji ponudb, pridobiti soglasje k sklenitvi takšne pogodbe kot je bilo predvideno do sprejema novele.
Z novelo pa se prav tako podaljšuje tudi ukrep, s katerim je zakonodajalec želel zagotoviti nespremenjene javnofinančne prihodke iz naslova dohodnine in sicer četrti davčni razred. Ukrep, ki ga je ZUJF sicer določil kot začasnega za 2013 in 2014, se torej z novelo zakona podaljšuje: v lestvici za odmero dohodnine se tudi za leto 2015 določi dodatna stopnja dohodnine v višini 50 %, če znaša neto letna davčna osnova nad 69.313 evrov (199. člen). Ali bo davčna osnova določena v isti višini kot je bila ob sprejemu zakona, pa je odvisno od valorizacije zneska, ki bo izvedena skladno s Pravilnikom o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
