Po vsebini svojega dela tožilstvo ne sodi v pravosodje. Pravosodje pomeni predvsem izvrševanje sodne funkcije. Sodijo sodišča, ki odločajo o spornih zadevah. Obstajajo institucije in poklici, ki sodelujejo v procesih sodnega odločanja, kot so na primer tožilci, odvetniki, notarji, izvršitelji, pravni svetovalci. V taki delitvi je jasno, da imajo sodniki poseben status, vsi drugi pa opravljajo v smislu izvajanja pravosodja pomožne funkcije. Taka je na primer sistematika v francoskem pravnem sistemu. Tudi po našem ustavnem redu tožilstvo ni del pravosodja.
Tožilstvo je v štirih državah, ki so lahko referenčne države, del izvršilne oblasti oziroma je tesno povezano z izvršilno oblastjo.
Francoski tožilci so v nekem smislu bolj neodvisni kot v drugih državah, kljub temu pa:
"francoski zakonik o kazenskem postopku določa, da lahko pravosodni minister tožilstvu da formalno navodilo, da začne določen postopek ali da stori določene formalne korake v postopku pred sodiščem. Taka navodila postanejo del spisa. Tako je zavarovan javni interes." Pravosodni minister lahko torej neposredno usmerja delo tožilstva.
V Angliji sta glavni državni tožilec (Attorney-General) in državni pravobranilec (Solicitor-General) člana vlade in pravna uradnika krone (Law Officers of the Crown). Državni tožilec mora formalno dati pristanek za začetek kazenskega postopka za več kaznivih dejanj in lahko tudi ob vsakem času ustavi katerikoli kazenski postopek.5 Tudi v Angliji torej član vlade lahko neposredno vpliva na vodenje kazenskih postopkov.
V Nemčiji položaj državnega tožilstva (Staatsanwaltschaft) ureja Ustavni zakon o sodiščih (Gerichtsverfassungsgesetz - GVG). Ta v 147. členu določa, da ima zvezni minister za pravosodje pravico nadzorovati zveznega državnega tožilca in mu dajati navodila, deželni ministri za pravosodje pa imajo enako pravico glede deželnih državnih tožilstev. Enako pravico imajo vodje tožilstev proti vsem ostalim tožilcem in vsem ostalim tožilskim uradnikom. Vsi uslužbenci morajo spoštovati navodila svojih nadrejenih. Gre torej za povsem hierarhično organizirano strukturo, ki ima vrh v pravosodnem ministru.
Podobna je ureditev v Avstriji. Tudi tam so vsa tožilstva podrejena vrhovnemu državnemu tožilstvu, to pa je neposredno podrejeno zveznemu ministru za pravosodje in je vezano na njegova navodila. Vrhovni državni tožilec daje navodila nižjim državnim tožilcem. Ta navodila so lahko v nekaterih primerih tudi ustna, pozneje mora ustnemu navodilu slediti še pisno.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.