ZIN-B ne spreminja temeljnih načel Zakona o inšpekcijskem nadzoru, saj se ohranja načelo samostojnosti delovanja inšpekcij, kot tudi načelo varstva javnega interesa ter javnosti in sorazmernosti pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Organizacija inšpekcij se ne spreminja.
ZIN, ki je začel veljati leta 2002 je sistemsko uredil izvajanje inšpekcijskega nadzora. Inšpekcijski ukrepi omogočajo sistemski nadzor nad spoštovanjem predpisov, hkrati pa tudi varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov, ki so jim bile priznane z zakoni in drugimi predpisi. Glavni cilj zakona je povečanje učinkovitosti in usklajenosti delovanja inšpekcij, transparentnost in usklajenost delovanja s splošnimi načeli delovanja javne uprave.
Izvajanje zakona in tudi izvajanje inšpekcijskega nadzorstva je v praksi pokazalo, da bi bilo treba nekatere določbe in ukrepe dopolniti tako, da bodo jasnejše in da bo na njihovi podlagi možno učinkovitejše izvajanje inšpekcijskega nadzora.
Pomanjkljivost je ugotovilo Vrhovno sodišče RS z odločbo IV Ips 101/2008, ki je v obrazložitvi zapisalo, da zakon nima ustrezne pravne podlage za pridobivanje in obdelovanje osebnih podatkov, za posredovanje in obdelovanje katerih je potrebna izrecna zakonska podlaga. Zato je 19. člen (primerjalnik besedila) ZIN treba dopolniti tako, da bo jasno, da lahko inšpektor zahteva tudi posredovanje osebnih podatkov pri pravni ali fizični osebi, pri kateri ne opravlja inšpekcijskega nadzora, vendar pa ta razpolaga s podatki, ki bi bili bistven dokaz v inšpekcijskem postopku. ZIN-B 19. člen dopolnjuje tako, da je nedvoumno jasno, da lahko inšpektor od pravnih in fizičnih oseb, zoper katere se postopek sicer ne vodi, poleg ostalih dokazov in podatkov zahteva tudi podatke osebne narave.
Večja učinkovitost ter koordinacija izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora se bo dosegla z letnim programom dela (11.a člen), ki bo temeljil na vsebini in obsegu rednih nalog nadzora ter nalog glede na oceno tveganja za vsa področja pristojnosti inšpektorata. Namen letnega programa dela je tudi v usklajenem delu inšpekcij glede na področje inšpekcijskega nadzora.
Zaradi upoštevanja omejitev, ki izhajajo iz javno finančnega stanja se skrajšuje rok za opravo strokovnega izpita za inšpektorja, in sicer z enega leta na šest mesecev. Tako bo krajši rok omogočil polno izvajanje inšpekcijskih pooblastil časovno prej kot doslej. Posledica neoprave izpita pa bo premestitev po postopku, kot je urejen za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga (13. člen - primerjalnik besedila).
V novem 17.a členu je določeno predstavljanje inšpektorjev v sodnih postopkih, ko so pred sodišče vabljeni kot priče zaradi svojega dela. V teh primerih se bodo lahko na sodišču predstavili z naslovom in nazivom enote inšpekcije, kjer so zaposleni, namesto z naslovom svojega prebivališča.
Racionalizacija bo omogočena tudi s spremembo 24. člena (primerjalnik besedila), da bo inšpektor obvestil vlagatelja o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. Doslej so v praksi inšpektorji na zahtevo prijavitelja tega večkrat obveščali o stanju zadeve, kar je povzročalo dodatno delo. S spremembo bo inšpektorjem ostalo več časa za opravljanje strokovnih nalog. Lažne prijave pa bodo po novem sankcionirane.
Eden od novih ukrepov za nadzor nad sivo ekonomijo je tudi možnost navideznega nakupa inšpektorja. To pomeni, da se bo inšpektor izkazal s službeno izkaznico šele po opravljenem nakupu.
Zaradi varčevalnih ukrepov se ukinja inšpektorska značka in tako ostaja le službena izkaznica. Z ukinitvijo inšpektorske značke, se spreminjajo še nekateri drugi zakoni, ki so urejali službeno značko inšpektorja. To so: Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2), Zakon o igrah na srečo (ZIS), Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS), Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) in Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI).
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
