Novela ZOPNI naj bi zagotovila podlago za še bolj učinkovit pregon gospodarske kriminalitete, ki se zagotavlja preko preprečevanja pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora. Novela dopolnjuje načelo, da nihče ne bi smel imeti koristi od protipravnega ravnanja, ter v zvezi s tem kot pogoj za odvzem tega premoženja ukinja subjektivno okoliščino, da je oseba vedela oziroma bi morala vedeti, da je nanjo preneseno premoženje nezakonitega izvora. Namen zakona je namreč, da se zaradi pravne varnosti tretjim osebam premoženje odvzame le, če je bilo nanje preneseno neodplačno oz. za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, zato novela izključuje možnost odvzema osebam, ki so premoženje pridobile odplačno in za realno vrednost (spremenjen drugi odstavek 2. člena in 5. točka 4. člena).
S spremenjenim 10. členom je določeno, da lahko predlog za uvedbo finančne preiskave državnemu tožilstvu podajo tudi policija, davčna ali carinska uprava Republike Slovenije ter Urad za preprečevanje pranja denarja. O njihovem predlogu odloči državni tožilec, ki lahko odredi finančno preiskavo najkasneje v enem letu po pravnomočnosti sodbe ali pravnomočni ustavitvi kazenskega postopka ali po zavrženju kazenske ovadbe (4. odstavek 10. člena). Iz predlagane spremembe izhaja, da gre v primeru postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora za civilni postopek, kar pomeni, da se lahko postopek po tem zakonu uvede oziroma teče neodvisno od ugotovljene krivde oziroma morebitne oprostilne sodbe za kataloško kaznivo dejanje.
Novela določa obvezno oblikovanje finančne preiskovalne skupine (14. člen), katere ustanovitev odredi vodja pristojnega državnega tožilstva. Finančno preiskovalno skupino vodi pristojni državni tožilec, sestavljajo pa jo predstavniki policije, DURS, CURS, državnega pravobranilstva, Urada za preprečevanje pranja denarja, Komisije za preprečevanje korupcije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Javne agencije za varstvo konkurence ali Računskega sodišča v skladu s predlogom pristojnega državnega tožilca.
Za namen zastopanja Republike Slovenije kot tožeče stranke v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim deluje Specializirano državno tožilstvo oziroma Vrhovno državno tožilstvo v postopkih pred Vrhovnim sodiščem (7. člen).
Z dopolnitvijo postopkovnih določb je med drugim določeno, da se dokazi in drugo gradivo, pridobljeno v postopku finančne preiskave, smejo uporabiti v predkazenskem ali kazenskem postopku le, če so bili pri njihovi pridobitvi izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva zakon, ki ureja kazenski postopek (15. člen), prav tako pa je uveden poseben narok pred vložitvijo tožbe, ki daje preiskovancu možnost seznanitve z zbranimi podatki v finančni preiskavi ter predlagati svoje dokaze (pravica do izjave, 17.a člen). Za začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora in za začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora se smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika (25. člen).
Med drugimi novostmi novela ZOPNI tudi bolj jasno definira premoženje nezakonitega izvora in pojma lastnik (4. člen), prav tako pa je dodana določba, da se po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja ne more začeti postopek poplačila zemljiškega dolga, s čimer se poskuša preprečiti zlorabe lastnikov, ki so ustanavljali fiktivne zemljiške dolgove in z zemljiškimi pismi poskušali onemogočiti odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
